Barbara Gavez Volčjak
V skupinah za vrtičkarje na družabnih omrežjih in na vrtnarskih forumih je v avgustu in septembru največ vprašanj in nasvetov namenjenih prepoznavanju bolezni, pravilnemu ukrepanju ob prvih znakih okužbe ter razlikovanju med boleznimi, fiziološkimi motnjami in poškodbami zaradi vročine ali neurij. Med najpogostejšimi težavami izstopajo paradižnikova plesen, pepelasta plesen na bučnicah, bakterijske pegavosti na papriki in različne listne pegavosti. Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husića, univ. dipl. inž. agr., smo vprašali, katere bolezni so najpogostejše in kako naj se vrtičkarji spopadejo z njimi.
Katere bolezni v avgustu in septembru najpogosteje napadejo plodovke na domačem vrtu, predvsem paradižnik, papriko, kumare in bučke?
"Vroče in suho poletje povzroči predvsem pojav pepelovk, najdemo jih na bučnicah (buče, bučke, kumare) in tudi na paradižniku. A ker se kljub visokim dnevnim temperaturam pojavlja jutranja rosa, smo številni na paradižniku že našli paradižnikovo plesen in pegavost. Pepelovke prepoznamo po sivem poprhu na listih rastlin. Bolezen se hitro širi in tako nam kumare in bučke hitro propadejo, saj se posušijo cele veje (poganjki) rastline."
Kako lahko vrtičkar že ob prvih znakih prepozna razliko med glivično boleznijo, bakterijsko okužbo in fiziološko motnjo zaradi vročine, suše ali nepravilnega zalivanja?
"Največ bo glivičnih bolezni, kot so plesni in pepelovke. Pepelovke smo omenili, to so bele ali sive lise na listih. Plesni so rumene pege z rjavo obrobo. Potem so tu še rje, ki so rjavi kupčki, pikice na listih. Bakterijskih okužb je na vrtovih na srečo malo, pogosto so povezane z gnitjem plodov, korenin ali pa kot nenavadni 'madeži' na rastlinah. Tudi virusi se pojavljajo, na primer tobakov mozaični virus na papriki, paradižniku. Zato dejansko ne kadimo v vrtu.
Fiziološke motnje so lahko posledica suše, kajti če rastlina nima na voljo vode, potem ni prenosa hranil po žilnem sistemu in koreninah oziroma je ta oslabljen. Hitro opazimo bledico (pomanjkanje hranil) in venenje, kar pomeni izgubo turgorja (pritiska v rastlini). V poletnem času se potrudimo namakati ali zalivati enakomerno, da rastline ne šokiramo oziroma utopimo."
Paradižnikova plesen je vsako leto ena največjih težav. Katere napake pri negi najbolj pospešijo njen razvoj in kako lahko širjenje pravočasno omejimo?
"Boj proti tej bolezni se začne že pri sajenju, saj moramo rastlinam nameniti dovolj prostora. V veliko pomoč je blagi veter, ki hitro osuši rastline. Brez vlage se bolezen ne bo pojavila. Prav tako je zelo pomembno upoštevati kolobar in da vedno sadimo krompir čim dlje stran od paradižnika, saj je bolezen ista na obeh rastlinah.
Če se bolezen kljub ukrepom pojavi, takoj odrežemo okužene dele rastline in jih sežgemo ali vržemo v komunalne odpadke, ne na kompost. Pomembno je tudi redno škropljenje. Najbolje deluje kombinacija morskih alg, sistemičnega bakra in biostimulanta na osnovi hitinskega kompleksa."
Na kumarah in bučkah se pogosto pojavijo bele prevleke ali rumene lise na listih. Kdaj gre za pepelasto plesen, kdaj za drugo bolezen in ali je rastline še smiselno reševati?
"Na bučnicah se spopadamo s plesnimi in pepelovkami. V obeh primerih je krepitev, kakršna je opisana pri paradižniku, zelo pomembna. Če se bolezen pojavi, takoj odrežemo okužene dele in tako omejimo širjenje. Če pa se je cela rastlina začela sušiti, jo zavržemo in uničimo. V primeru močnega napada imejmo v mislih naslednjo sezono ter ustrezno prilagodimo kolobar."
Pri papriki vrtičkarji pogosto opazijo pege na listih ali črne madeže na plodovih. Katere bolezni so najpogostejše in kako ukrepati, da se ne razširijo na celoten nasad?
"Pri paprikah in paradižniku hitro opazimo črne pege okoli muhe plodu oziroma na spodnjem delu. Gre za fiziološko bolezen – pomanjkanje kalcija. To je enostavno rešljivo, saj je potrebno le redno dognojevanje s kalcijevim gnojilom. A naslednjo sezono začnemo dognojevati s takim gnojilom od sajenja na prosto dalje."
Veliko ljudi na družabnih omrežjih objavlja fotografije rastlin in sprašuje: "Ali naj odstranim le obolele liste ali celo rastlino?" Kdaj je odstranitev rastline res edina smiselna rešitev?
"Če imamo v nasadu napadeno le eno rastlino in preostale zdrave, jo takoj odstranimo. Verjetno je manj odporna sorta ali pa slaba sadika. Drugače pa začnemo z odstranjevanjem obolelih delov."
Koliko lahko pri preprečevanju bolezni naredimo s pravilnim zalivanjem, zračenjem rastlin, odstranjevanjem listov in primernimi razdaljami med sadikami ter kdaj ti ukrepi niso več dovolj?
"Vse našteto v kombinaciji s pravim kolobarjem je osnova. Upoštevajmo še dobre oziroma slabe sosede in sadimo rastline v mešanih posevkih, tako bomo na dobri poti do odličnega in zdravega pridelka. Dodatno je le še omenjena krepitev z ekološkimi pripravki."
Katere preventivne ukrepe priporočate ob koncu poletja, da bodo plodovke ostale zdrave čim dlje in da se bolezni ne bodo prenesle na naslednjo sezono?
"Priporočam že omenjeno krepitev z omenjenimi pripravki in redno dognojevanje. V vročini poletja bodo rastline še naprej plodile, le zagotoviti jim moramo dovolj vode in hranil."
