(KOMENTAR) Dežela lokalnih izkušenj

Ko se ozremo nazaj na (skoraj) končano poletno koncertno in festivalsko sezono pri nas, nekoliko zbode v oči dejstvo, da je bil največji dogodek te vrste koncert domače zasedbe. Vemo, katere: Joker Out. In vemo, kdaj: junija na Kardeljevi ploščadi, ko se je kljub nalivu tam zbralo 17 tisoč gledalcev. To je krasno za domačo glasbeno sceno. Pa širša slika? Ko so slovenske ljubiteljice in ljubitelji glasbe iz tedna v teden množično romali na koncerte svetovno znanih izvajalcev v Zagreb, Trst in Pulj, se je bilo bržkone kar težko znebiti občutka, da neka višja sila kot nalašč te največje dogodke vedno za las spelje mimo naše države. Občutek ni varljiv. Ta "višja sila" so multinacionalke, vpletene v organizacijo koncertov in prodajo vstopnic. Podjetja, ki jih ne vodi načelo romantike, temveč načelo najvišjega ponudnika. To pa je področje, kjer naš majhen trg vse pogosteje potegne kratko. Najbolj zgovoren primer je prav Nick Cave, ki je minuli teden dvakrat nastopil v Pulju. Do leta 2017 si je bilo nemogoče predstavljati, da legendarni Avstralec ne bi nastopil v Sloveniji, saj je pri nas koncertiral že več kot desetkrat. Po letu 2018 ga ni bilo več k nam, na Hrvaškem pa je od tedaj nastopil petkrat. Po evforiji, ki jo je povzročil v izjemnem ambientu puljske arene, si je težko predstavljati, da bi kmalu spet izbral Slovenijo pred Hrvaško.

Nekoč smo tudi tu poslušali tisto famo, da ima Slovenija kot križišče različnih regij popoln položaj na zemljevidu. Zdaj o tem ne govori nihče več. Vse dlje so časi, ko so pri nas na odprtem nastopali Metallica in The Killers, ki so privabili po več kot 20 tisoč ljudi. Izven poletja nas občasno rešijo zgolj Stožice s kakšnim večjim dvoranskim koncertom.

Je to nujno slabo? Za tiste, ki si želijo takšnih spektaklov – vsekakor. Bolj pragmatično gledano pa – ne nujno. Slovenija morda res ne ponuja takšnih velikih dogodkov, se pa vendarle zdi, da scena manjših festivalov in koncertov brsti. Filmske, glasbene, kulinarične in druge festivale je moč najti na vsakem koraku in ponujajo krasen poletni ambient. Ne spektakularen, čudovit pa vsekakor. Zdi se, je vse več organizatorjev sprejelo majhnost Slovenije in so prepoznali, da so prav lokalne zgodbe tisto, kjer smo najmočnejši. Velikokrat je prav to tisto, kar v tem globaliziranem svetu želijo gostje iz ZDA, Kitajske in zahodne Evrope, ki lahko največje koncerte tako ali tako vidijo v velikih prestolnicah.

Ob tem velja izpostaviti, da so prav ti lokalni dogodki pogosto tisti, ki so odvisni od javnih sredstev. Prav tistih, za katere ministrica za kulturo računa, da bi se jih dalo oklestiti. Takšno razmišljanje bi se utegnilo hitro maščevati. Te izvrstno izpeljane poletne dogodke, ki jih še lahko ponudimo, bi po malem začeli kar sami ukinjati. Razen če je naslednja stopnja tega prilagajanja na prosti trg spoznanje, da so vaške veselice dostojen nadomestek za omenjene dogodke. No, morda bodo pa prav tam lahko ameriški turisti dobili najbolj kredibilno sliko, kako poletne večere preživlja povprečen Slovenec.