Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da mora Evropa bolje zaščititi svoje državljane pred ekstremno vročino. Klimatska kriza se pospešuje, stara celina pa se segreva hitreje kot katera koli druga regija na svetu. V zadnjih štirih letih je zaradi vzrokov, povezanih z vročino, umrlo več kot 200 tisoč ljudi.
Regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge vročino opisuje kot "tihega morilca". Strokovnjaki poudarjajo, da lahko to grožnjo uspešno preprečimo, če Evropa izkoristi mehanizme, ki jih že ima na voljo. Kluge je nove smernice o ukrepih za zaščito pred vročino predstavil na nemškem dnevu akcije proti vročini v Berlinu. Dogodka sta se udeležila tudi nemški minister za okolje Carsten Schneider in berlinska senatorka za zdravje Ina Czyborra. Razpravljavci so poseben poudarek namenili zaščiti starejših in drugih ranljivih skupin, ki jih visoke temperature najbolj ogrožajo.
Zelene površine kot rešitev pred visokimi temperaturami
Nemški minister Schneider opozarja, da podnebne spremembe že občutimo po vsem svetu. Zaščito pred vročino označuje kot izjemno pomembno družbeno vprašanje. Ljudje v gosto zgrajenih urbanih okoljih in pregretih stanovanjih se pogosto zelo težko zaščitijo pred ekstremnimi temperaturami. Zato pristojni predlagajo takojšnje zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in pospešeno širitev zelenih mestnih površin. Strokovnjaki menijo, da bi drevesa, parki, reke, gozdovi in mokrišča pomembno ublažili uničujoče posledice vročinskih valov.
Podnebni in zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da naraščajoče globalne temperature povzročajo vedno pogostejše, intenzivnejše in daljše vročinske valove. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da ekstremna vročina vsako leto povzroči več bolezni in prezgodnjih smrti. Poleg hudih zdravstvenih posledic prinaša tudi ogromno gospodarsko škodo, ki jo države merijo v milijardah evrov. Strokovnjaki zato odločno pozivajo vlade in lokalne oblasti, da prednostno obravnavajo prilagajanje na podnebne spremembe in hitreje ukrepajo za zaščito prebivalstva.
