Zakaj lahko prebivalci te evropske države točijo dizel za zgolj 1,2 evra?

M.R.
26.09.2026 21:21

Malta že od leta 2020 z državnimi subvencijami vzdržuje izjemno nizke cene goriva. Zaradi skokovite rasti stroškov pa finančno ministrstvo opozarja, da politika postaja nevzdržna in vlada že razmišlja o ukrepih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bencinski servis na Malti
Profimedia

Vlada na Malti že od časa koronakrize strogo omejuje cene goriva. Prebivalci in podjetja tako plačujejo fiksne in zelo nizke zneske za liter bencina ali dizla. Državna politika pa vse bolj obremenjuje državni proračun, zato finančno ministrstvo opozarja, da strošek subvencij postaja nevzdržen.

Povprečna cena dizla v območju evra je prejšnji teden po podatkih Evropske komisije znašala skoraj 2,3 evra za liter, bencin pa je v povprečju stal 2,2 evra. Na ravni celotne Evropske unije so vozniki plačevali nekoliko manj, pri čemer so se cene v večini držav članic gibale od 1,9 do 2,6 evra za dizel in od 1,6 do 2,5 evra za bencin.

Malta v tem pogledu predstavlja popolno izjemo. Otoška država, ki ima približno 570 tisoč prebivalcev in 450 tisoč registriranih vozil, že od junija 2020 ohranja ceno dizla pri 1,21 evra, ceno bencina pa pri 1,34 evra. Cene so ostale nespremenjene tudi po začetku konfliktov na Bližnjem vzhodu in kljub skoku cen naftnih derivatov na svetovnih borzah.

Že v torek bi lahko cena dizla padla pod dva evra, ne gre pa pričakovati pocenitve bencina

Državne subvencije močno obremenjujejo proračun

Maltežani imajo tako najcenejši dizel v Evropski uniji. Država namreč regulira maloprodajno ceno in iz proračuna pokriva razliko do tržne cene. Ta razkorak se je v zadnjih mesecih močno povečal, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost takšne politike.

Malteški finančni minister Clyde Caruana je za lokalne medije pojasnil, da je vlada še maja ocenjevala letni strošek subvencij na približno 30 milijonov evrov. Do konca avgusta je ta ocena za letošnje leto narasla na približno 75 milijonov evrov. Vlada sedaj tehta dve možnosti. Lahko nadaljuje z izplačili iz proračuna ali pa dovoli rast maloprodajnih cen.

Minister Caruana poudarja, da mora država kljub povečanim izdatkom za energijo obdržati proračunski primanjkljaj pod mejo treh odstotkov. Stanje malteških javnih financ trenutno ostaja ugodno. Proračunski primanjkljaj je lani znašal 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je občutno pod maastrichtskim kriterijem. Javni dolg dosega 46,4 odstotka BDP, medtem ko zgornja meja znaša 60 odstotkov BDP.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta