Evropo so že pred koncem pomladi zajeli ekstremni vročinski valovi, ki podirajo zgodovinske rekorde in opozarjajo na resnost podnebne krize. Znanstveniki svarijo pred novo realnostjo, v kateri poletna vročina v Evropski uniji zahteva približno trikrat več smrti kot prometne nesreče in šestnajstkrat več kot umori, poroča The Guardian.
V Združenem kraljestvu so zabeležili najbolj vroč maj v zgodovini meritev. V zahodnem Londonu so v torek namerili kar 35,1 stopinje Celzija, pri čemer so nočne temperature ostale nad 21 stopinjami. V Franciji so temperature na jugozahodu države presegle 37,1 stopinje Celzija. Oblasti so tam prvič v mesecu maju aktivirale nacionalni opozorilni sistem, vročina pa je že povzročila sedem smrti. Tudi v Španiji se pripravljajo na temperature, ki lahko v prihodnjih dneh dosežejo 40 stopinj Celzija.
Nevarnost zgodnjih udarov vročine
Okoljski epidemiolog Garyfallos Konstantinoudis opozarja, da so zgodnji vročinski valovi izjemno nevarni, saj se naša telesa še niso imela časa prilagoditi. Ocenjuje, da je samo v Angliji in Walesu zaradi vročine v nekaj dneh umrlo dodatnih 250 ljudi. Visoke temperature predstavljajo resno grožnjo predvsem za starejše, majhne otroke in bolnike brez dostopa do ohlajenih prostorov.
Osebno izkušnjo s hitrim dvigom temperatur je delil tudi Malcolm Mistry, raziskovalec podnebja in zdravja. Med jutranjim igranjem kriketa s sinom v Londonu je že po pol ure občutil hude posledice vročine in moral prekiniti aktivnost, da je preprečil vročinsko kap. Njegova izkušnja potrjuje dejstvo, da ekstremna vročina hitro vpliva celo na zdrave posameznike.
Glavni sprožilec trenutnih rekordnih temperatur je območje visokega zračnega pritiska, ki zadržuje toploto. To se dogaja na podlagi globalnega dviga povprečnih temperatur, zaradi česar so ekstremi vse pogostejši.
Bomo dočakali vročinski rekord? Ogrelo se bo do 33 °C, nato sledijo nevihte. Takšen pa bo vikend ...
Naša nova realnost
Podnebni znanstvenik Peter Thorne opozarja, da so številni trenutni rekordi "povsem nori". Po njegovih besedah smo trajno spremenili podnebje, zato lahko v Evropi pričakujemo še več takšnih ekstremov. Natančnega časa in lokacije udarov ne moremo napovedati, zagotovo pa predstavljajo našo novo realnost.
Izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell dodaja, da je ta vročinski val brutalen opomnik na človeške in gospodarske posledice podnebne krize. "Glavni krivec je odvisnost sveta od sežiganja premoga, nafte in plina ter uničevanje gozdov," poudarja Stiell.
Visoke temperature in pomanjkanje dežja močno skrbijo tudi kmete po vsej celini. V kmetijskih združenjih na Nizozemskem in v španski regiji Aragonija že svarijo pred morebitno katastrofo za pridelke žit. Znanstveniki ob tem opozarjajo še na prihod vremenskega pojava El Niño, ki bi lahko prinesel še višje temperature in dodatno zaostril podnebne razmere.
