Ruski napadi na civilne ladje so močno ohromili pristanišča na širšem območju Odese. Preko teh morskih poti je Ukrajina do zdaj izvozila kar 90 odstotkov vseh kmetijskih pridelkov. Vlada v Kijevu pospešeno išče alternativne transportne poti po železnici, cestah in rekah, hkrati pa se dogovarja o vzpostavitvi novega izvoznega koridorja preko Moldavije. Strokovnjaki opozarjajo, da alternativne poti ne morejo nadomestiti morskih pristanišč in da trenutna blokada Črnega morja predstavlja še večjo grožnjo za ukrajinsko gospodarstvo kot tista iz leta 2022, poroča Deutsche Welle.
Napeta varnostna situacija že močno vpliva na domači trg. Kmetje so do zdaj pospravili več kot 28 milijonov ton žit in stročnic, a večjega dela pridelka ne morejo prodati. Denis Marčuk, podpredsednik Vseukrajinskega agrarnega sveta, opozarja, da kmetom zmanjkuje kapitala. Denar nujno potrebujejo za dokončanje žetve in jesensko setev, ki se na jugu države začne konec avgusta. Kmetje pridelke trenutno skladiščijo, če sploh imajo na voljo dovolj prostora. Situacija se bo v prihodnjih mesecih še poslabšala, ko bodo kmetje začeli spravljati poznejše kulture.
Koruza bo morda ostala na njivah
Samo letošnji pridelek koruze bi lahko dosegel 33 milijonov ton, kmetje pa jeseni pričakujejo primanjkljaj skladiščnih zmogljivosti za kar deset milijonov ton. Vojna je namreč uničila številne silose, zlasti v regijah blizu fronte. Kmetje zato razmišljajo, da bi koruzo preprosto pustili na njivah in jo poželi šele spomladi. Koruza se mora namreč posušiti, sušenje pa zahteva veliko električne energije, ki je izjemno draga. Kmetje nimajo denarja za sušenje, prav tako pridelka ne morejo prodati po razumnih cenah, zato je cenejše, če ostane na polju.
Analitik Maksim Hopka ocenjuje, da je Ukrajina julija izvozila okoli 3,7 milijona ton kmetijskih pridelkov, kar predstavlja četrtinski padec v primerjavi s prejšnjim mesecem. Hopka napoveduje, da bo avgusta izvoz padel še za dodatno polovico. Omejen izvoz močno pritiska na domače cene. Cena pšenice in ječmena je padla za več kot 30 odstotkov. Številni proizvajalci ne morejo več pokriti niti osnovnih stroškov proizvodnje in že poslujejo z izgubo. Ministrstvo za kmetijstvo ocenjuje, da bi letne izgube kmetov zaradi neprodanih pridelkov lahko dosegle kar 20,5 milijarde dolarjev.
Alternativne poti ne zadoščajo
Ukrajinska vlada poskuša okrepiti izvoz preko reke Donave, železnic in cest, a vsaka pot prinaša svoje težave. Suša je močno omejila plovnost Donave, evropske železnice so med žetvijo že polno zasedene, cestni prevoz velikih količin žita pa je predrag. Minister za kmetijstvo Taras Visocki poudarja, da morajo ukrajinske sile in zavezniki ponovno vzpostaviti varne plovne poti do Odese, saj srednjeročno ustrezne alternative preprosto ni. Železnice in tako imenovana suha pristanišča nudijo le začasno rešitev.
Profesor Nivjevski medtem opozarja, da mora Ukrajina spremeniti svojo izvozno politiko in razviti dolgoročno strategijo. Država potrebuje robustno logistiko, ki bo preprečila, da bi blokada ene same transportne poti ohromila celotno gospodarstvo. Zaradi blokiranih poti bo Ukrajina med avgustom in oktobrom na tuje trge izvozila približno devet milijonov ton manj pridelkov, kar pomeni skoraj dve milijardi dolarjev izpada prihodkov. Vlada v Kijevu je že podaljšala program kreditiranja kmetov in Evropsko komisijo zaprosila za 220 milijonov evrov nepovratnih sredstev. S tem denarjem želijo pomagati malim in srednjim kmetijam pri plačevanju obresti na kredite ter tako ohraniti njihovo likvidnost.
