Evropske države pospešeno pripravljajo načrt za stabilizacijsko misijo v Ukrajini, ki bo začela delovati po morebitnem dogovoru o premirju. Britanski vojaki in njihovi evropski zavezniki bodo na terenu dobili izrecno dovoljenje, da na napade ruskih sil odgovorijo z orožjem. Zahodni predstavniki poudarjajo, da bosta misijo vodili Velika Britanija in Francija. Misija bo imela izključno obrambni značaj, njen glavni cilj pa bo zaščita vojakov pred agresijo.
Pravila delovanja bodo vojakom omogočala obrambo v primeru napadov z ruskimi droni, čeprav načrtovalci predvidevajo, da bodo evropske sile nameščene daleč od prvih bojnih črt, poroča The Guardian. Ključna posebnost te misije je, da bo delovala popolnoma zunaj okvirov zveze Nato. Prav tako ne bo uporabljala ameriških sistemov in tehnologije, vključno s satelitskim omrežjem Starlink. Zavezniki so se za ta korak odločili zaradi vse večjih skrbi glede zanesljivosti ameriške podpore. Washington je namreč pred časom omejil ukrajinsko uporabo vojaške različice Starlinka, nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pa je že napovedal, da v primeru trajnega premirja ne namerava poslati ameriških vojakov v mirovno misijo.
Preizkus scenarija na vojaški vaji
Podrobnosti o načrtih so prišle v javnost ob najavi velike vojaške vaje z imenom Koalicija, ki jo bodo konec tega meseca izvedli na Poljskem. Vaja bo služila kot neposreden preizkus scenarija, po katerem bi evropske vojske hitro in učinkovito namestile svoje sile v Ukrajini takoj po koncu vojne. Na vaji multinacionalnih sil bo sodelovalo 2800 vojakov, mornarjev in letalcev iz enajstih držav. Francija bo prispevala 1500 pripadnikov, Velika Britanija pa 300 članov svoje lahke mehanizirane brigade. Sodelovale bodo še Poljska, Nemčija, Belgija, Estonija, Litva, Nizozemska, Španija, Švedska in Turčija.
Britanski generalpodpolkovnik Tom Bateman, ki poveljuje silam, je ob tem pojasnil, da so Velika Britanija, Francija in druge evropske države odločene Ukrajini zagotoviti trdna in zavezujoča varnostna jamstva po koncu sovražnosti. Poudaril je, da te sile ne delujejo v sestavi Nata in da ob morebitni napotitvi v Ukrajino ne pričakujejo nobene ameriške podpore.
Glavni cilj evropskih sil na terenu bo povojna obnova in krepitev ukrajinske vojske. Načrt predvideva, da bodo bojna letala z rednim patruljiranjem omogočila ponovno odprtje komercialnih letališč in varen zračni promet. Turčija pa bo po načrtih prevzela vodenje zahtevne akcije razminiranja Črnega morja, kar bo ključno za varen izvoz žita in obnovo ukrajinskega gospodarstva.
