Prestolnice po vsej Evropski uniji se v tajnosti pripravljajo na scenarij, v katerem bi se Unija soočila z obsežnim hibridnim napadom. Visoki diplomati in uradniki opozarjajo, da tak napad verjetno prinaša tudi smrtne žrtve. Veleposlaniki vseh 27 držav članic EU v zadnjih tednih redno razpravljajo o tem črnem scenariju. Srečanja potekajo v strogo omejenem formatu, kjer udeleženci pred vrati pustijo mobilne telefone in na sestanke prihajajo brez pomočnikov.
Evropski predstavniki so pogovore okrepili avgusta, potem ko so varnostni organi na letališču v Leipzigu našli dron z eksplozivom, poroča portal Politico. Evropska unija sicer že leta preučuje podobne scenarije in uspešno razvija orodja za usklajevanje odgovorov na kibernetske napade, vpletanje v volitve in sabotaže. Kljub temu udeleženci na zadnjih razpravah obravnavajo predvsem tveganja resnejših napadov, ki bi povzročili večje število mrtvih. Evropska unija trdi, da Moskva od začetka invazije na Ukrajino močno stopnjuje kibernetske napade, sabotaže in druge prikrite operacije po vsej Evropi.
Evropski komisar za pravosodje Michael McGrath poudarja, da se evropske demokracije soočajo z naraščajočim številom groženj. Evropske institucije zato pospešeno krepijo sposobnosti predvidevanja in odkrivanja groženj ter izboljšujejo sisteme zgodnjega opozarjanja. Diplomati in ministri EU trenutno razpravljajo predvsem o napotitvi ekip za hitro odzivanje in sprostitvi evropskih sredstev, ki bi jih lahko hitro ponudili prizadeti državi. Obenem iščejo načine, kako naj voditelji evropskih institucij sploh komunicirajo v takšnih kriznih razmerah.
Strah pred prvimi smrtnimi žrtvami
"Moramo se pripraviti na nekaj resnega. Incident v Leipzigu nam kaže, da zelo resen dogodek z več mrtvimi ni nepredstavljiv," opozarja eden od visokih evropskih diplomatov. Evropski uradniki dodajajo, da obseg in narava ruskega delovanja nakazujeta, da bo slej ko prej prišlo do smrtonosnega napada. Unija vsakodnevno beleži poročila o hibridnih napadih. S tem izrazom EU in Nato opisujeta subverzivne dejavnosti, ki ostajajo pod pragom neposredne vojne.
Bolgarski uradniki so na primer včeraj poročali o pogrešanih mornarjih, potem ko so droni v Črnem morju potopili njihovo ladjo. Temu sledijo še drugi incidenti, kot je sumljiv požar na poljski zemeljski postaji za upravljanje komunikacij Starlink in odkrit načrt za postavitev zažigalnih naprav na komercialnih prometnih vozliščih po EU in Veliki Britaniji. Direktorica Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj Teija Tiilikainen pojasnjuje, da Rusija preizkuša evropsko pripravljenost z vse bolj smrtonosnimi sredstvi. Poudarja, da bo pri tem prej ali slej nekdo umrl, bodisi namerno bodisi nenamerno.
Vloga Evropske unije in Nata
Če bi v takšnem napadu umrli državljani katere od držav članic EU ali Nata, bi to sprožilo ogromen pritisk na obe instituciji. Zavezniki se močno bojijo trenutka, ko bo v napadu nekdo umrl, saj bi to zahtevalo takojšnje in odločno ukrepanje. Kljub temu pa razprave na ravni EU sprožajo kritike v nekaterih evropskih prestolnicah. Mnogi diplomati menijo, da Unija prekoračuje svojo vlogo na področju varnosti in podvaja osnovne funkcije zveze Nato, ki že 80 let predstavlja temelj evropske varnosti.
Nekdanja tiskovna predstavnica Nata in sodelavka britanskega inštituta RUSI Oana Lungescu opozarja na tveganje zmede med odločevalci. Če institucije podvajajo naloge, to upočasni sprejemanje odločitev, čas pa v kriznih situacijah igra ključno vlogo. Diplomati izpostavljajo tudi težavo pomanjkanja varnih komunikacijskih kanalov znotraj EU. Skrbijo jih morebitna uhajanja občutljivih informacij. Nekatere države zato najobčutljivejše podatke delijo izključno v okvirih Nata, saj ne zaupajo evropskim strukturam. Nedavna poročila, da nekdanji madžarski zunanji minister deli vsebino razprav z ruskim kolegom, te skrbi samo še poglabljajo.
Nasprotovanja novim varnostnim protokolom
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kljub pomislekom vztrajno krepi varnostno vlogo Unije. Nedavno je predstavila idejo o varnostnem protokolu za nujne primere, ki naj bi državam članicam pomagal pri usklajevanju v primeru obsežnih napadov. Evropska komisija načrtuje vključitev tega protokola v novo Evropsko varnostno strategijo, ki jo nameravajo objaviti novembra. Vendar več diplomatov takšnim načrtom nasprotuje. Trdijo, da vzpostavljanje novih mehanizmov traja več mesecev in zgolj podvaja obstoječe sisteme.
Namesto ustvarjanja novih formatov bi se Evropska unija po mnenju nekaterih držav morala bolj zanašati na obstoječa orodja. Izpostavljajo Integrirani politični odziv na krize (IPCR), ki uspešno deluje že od časa pandemije. Sistem omogoča državi, ki predseduje EU, da na zahtevo prizadete članice skliče nujne sestanke s strokovnjaki Nata in drugih organizacij. V primeru obsežnega hibridnega napada prizadeta država še vedno sama sprejema odločitve o najboljšem načinu ukrepanja. Francija je na primer po terorističnih napadih v Parizu leta 2015 aktivirala člen 42.7 EU, kar predstavlja edini primer uporabe klavzule o medsebojni pomoči doslej. Strokovnjaki zato predlagajo jasno delitev nalog: Nato naj prevzame izmenjavo obveščevalnih podatkov in vojaško odvračanje, medtem ko naj se Evropska unija osredotoči na civilni odziv.
