Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je na otoku Sahalin aretirala japonskega novinarja Jukija Imaija. Agenti so 34-letnega dopisnika časopisa Hokkaido Shimbun obtožili vohunjenja. Trdijo, da je zbiral tajne podatke o ruski bojni pripravljenosti in mobilizaciji vojakov za vojno v Ukrajini. Oblasti so novinarja že prepeljale v Moskvo. Sodišče mu je odredilo dvomesečni pripor v zaporu Lefortovo, kjer bo počakal na začetek sojenja. Tega so določili za 12. december. V primeru obsodbe novinarju grozi od deset do 20 let zaporne kazni.
Japonska vlada je od Moskve takoj zahtevala pojasnila. Glavni sekretar kabineta Minoru Kihara je pojasnil, da japonske oblasti niso vedele za aretacijo do uradne objave. Zunanji minister Tošimicu Motegi je ruske oblasti pozval, naj nemudoma posredujejo informacije in zagotovijo humano, pravično ter nepristransko obravnavo. Japonsko zunanje ministrstvo po navedbah diplomatskih virov načrtuje srečanje z ruskim veleposlanikom Nikolajem Nozdrijevim, kjer bodo vložili uradni protest in zahtevali izpustitev novinarja. Časopisna hiša Hokkaido Shimbun je ob tem sporočila, da varnost njihovega novinarja predstavlja glavno prioriteto.
Ostri odzivi in ruske obtožbe o vohunjenju
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je potrdila obtožbe o vohunjenju. Poudarila je, da Tokio uporablja svoje dopisnike s statusom tujega novinarja za zbiranje informacij, ki spodkopavajo rusko varnost. Zaharova je dodala, da ta dogodek ni osamljen primer, poroča Al Jazeera. Krivdo za poslabšanje odnosov je pripisala japonski protiruski politiki in domnevni remilitarizaciji države. Ruske varnostne službe so namreč že leta 2019 v Vladivostoku prijele japonskega poročevalca agencije Kyodo News, ki so ga prav tako obtožili zbiranja obveščevalnih podatkov in nato izgnali iz države.
Imai je poleti sodeloval v odpravi na lokacije nekdanjih taborišč za japonske vojne ujetnike iz časa sovjetsko-japonske vojne. Jeseni je pripravljal prispevek o spomeniku v Habarovsku, oktobra pa je pisal o prisotnosti severnokorejskih vojakov v regiji.
Zgodovinski spori in nove sankcije
Aretacija se dogaja v času izjemno zaostrenih odnosov med državama. Japonska in Rusija zaradi spora glede suverenosti nad Kurilskimi otoki nikoli nista podpisali mirovnega sporazuma po koncu druge svetovne vojne. Japonska zahteva štiri najjužnejše otoke, ki jih imenuje Severna ozemlja.
Odnosi so dosegli novo dno, ko se je Japonska pridružila zahodnim sankcijam proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino. Ruski predsednik Vladimir Putin je avgusta letos prvič obiskal sporni otok Iturup. Japonska premierka Sanae Takaiči je obisk označila za popolnoma nesprejemljiv in poudarila, da gre za zgodovinsko japonsko ozemlje. Dodatno napetost je vnesla ruska zahteva po izročitvi predsednice Mednarodnega kazenskega sodišča, japonske sodnice Tomoko Akane, ki jo je japonska vlada ostro zavrnila. Japonska vlada je prejšnji teden potrdila tudi dodatne sankcije proti Moskvi, ki vključujejo razširjene prepovedi izvoza in zamrznitev premoženja osebam, povezanim z rusko vojsko.
