"Dejstvo je, da prav to, da velik del ljudi politike ne spremlja zelo aktivno – za kar je seveda kriva tudi politika sama, tudi tista, ki sicer spoštuje vsaj osnovne demokratične norme –, hkrati pomeni, da so ljudje, ker politike ne spremljajo res aktivno, dovzetnejši za populistične predloge in razlage. Ampak spet ne gre za očitek – to je namreč treba obravnavati kot naravno ranljivost volilnega telesa, predvsem pa kot ranljivost, ki je ne gre zlorabljati. Ranljivost, ki se je mora politika ves čas zavedati in jo spoštovati. Ne samo da danes politika te ranljivosti ne spoštuje, v velikem delu spektra nima več zadržkov, da ne bi prav ranljivosti še posebno natančno zlorabljala. Res je sicer, da jo je bilo včasih mnogo težje zlorabljati kot danes. In temeljni razlog je bila druga svetovna vojna, ki je dolga desetletja visela nad planetom kot opomin, kako se politika zlorabljenih in od zunaj ustvarjenih čustev konča. Zato je bila vsaka zloraba čustev v politiki avtomatično že sama po sebi alarm – da nekdo igra nedovoljeno igro.
Danes pa se le malokomu še prižge alarm, ko začne nekdo igrati na čustva in jezo – in redko kdo še pomisli, kako se to lahko konča. In to ne velja le v Sloveniji. Svet si je neprimerno bolj podoben, kot smo si pripravljeni priznati, zaradi istega političnega okvira pa so tudi problemi ljudi zelo podobni, zato je tudi metode politične manipulacije mogoče tako zlahka prenašati iz države v državo. Ko to združimo z družbenimi omrežji, umetno inteligenco, šibkimi mediji, memizacijo vsega, zlorabo novinarskega načina sporočanja v nenovinarskih izdelkih – dobimo eksplozivno mešanico, ki danes kreira svet."
Vir: Mladina
