Gotovino v dobi pospešene digitalizacije počasi, a zanesljivo izpodrivajo plačilne kartice in mobilne aplikacije, digitalno plačevanje je namreč za številne hitrejše, udobnejše in preprostejše. Toda kaj se zgodi, ko tehnologija nekomu ni dostopna ali je preprosto ne zna ali iz kakršnihkoli razlogov ne more uporabljati? Takrat digitalizacija ni več napredek, ampak le še ovira.
Opozorilo zagovornika načela enakosti občinam, naj pri plačevanju parkirnin ohranijo možnost uporabe gotovine, se lahko za večino zdi obrobna tema. A prav na tako vsakdanjem primeru se pokaže, kako hitro lahko pri uvajanju sodobnih rešitev pozabimo na ljudi, ki jim te niso prilagojene. Gotovina sicer (še) ni na robu izumrtja. Po raziskavi Evropske centralne banke o plačilnih navadah za leto 2024 sta bili v Sloveniji z bankovci in kovanci na fizičnih prodajnih mestih opravljeni kar dve tretjini plačil. A trend v Evropi je vendarle drugačen, v evrskem območju je ta delež namreč le še polovičen, medtem ko je denimo na Nizozemskem znašal le še 22 odstotkov. Čeprav torej Slovenija ostaja med državami, kjer ljudje gotovino uporabljajo najpogosteje, je trend jasen, njen delež upada, medtem ko se elektronska plačila krepijo.
Digitalizacije ni več mogoče ustaviti
Digitalizacije seveda ni več mogoče ustaviti. Plačilo s kartico ali telefonom je za večino izjemno priročno, nove tehnologije pa odpirajo možnosti, ki si jih pred leti nismo niti predstavljali. A težava nastane, ko ta možnost postane edina. Za mlajše plačila z aplikacijami niso posebna ovira, za starejše, ki novih tehnologij niso enako vešči, pa je lahko že registracija v aplikacijo nepremostljiva težava. Enako velja tudi za ljudi z nekaterimi invalidnostmi, za manj digitalno spretne ali tiste, ki enostavno nimajo ustreznega telefona oziroma dostopa do mobilnega interneta. Pa pri tem ne gre le za parkirišča, celoten javni prostor in storitve morajo ostati dostopni tudi ljudem, ki ne sledijo najnovejšim tehnološkim navadam.
Naj pri tem spomnimo, da je Slovenija pomen gotovine prepoznala tudi na ustavni ravni. Decembra lani je v ustavo vpisala člen, ki vsakomur zagotavlja pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa, kar je zelo pomemben signal, a bo njegova prava vrednost seveda odvisna od tega, kako bomo zadevo uresničevali v praksi. Ker ima gotovina tudi širši pomen, omogoča namreč plačevanje brez telefona, baterije, internetne povezave ali posredovanja digitalnega ponudnika. Ob tem gotovina omogoča tudi nekaj izjemno pomembnega, kar pri elektronskih plačilih praviloma izgubljamo, to je zasebnost. Pri plačilu z bankovci in kovanci za seboj ne puščamo digitalne sledi, iz katere bi bilo mogoče razbrati, kje, kdaj in za kaj smo denar porabili. V času, ko se vse več naših navad beleži in analizira, je možnost anonimnega plačevanja lahko pomemben del osebne svobode.
Vsekakor digitalna družba ne bi smela ljudi razvrščati na tiste, ki tehnologijo obvladajo, in tiste, ki ji ne morejo slediti. Napredek ni zgolj v tem, da lahko vse opravimo z nekaj dotiki na zaslonu. Napredek je tudi v tem, da nihče zaradi tega, ker zaslona ne uporablja, ne ostane pred vrati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
