Predlog zakona o Skoku, s katerim želi vlada reorganizirati pregon korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala, je deležen resnih pomislekov tako sodstva kot tožilstva. Vrhovno sodišče je včeraj opozorilo predvsem na nedodelano ureditev novega specializiranega sodišča, pričakovane sodne zaostanke in vprašanje nadzora nad njegovim delom. Nekaj dni prej je svoje mnenje podalo Vrhovno državno tožilstvo (VDT), kjer so kritični predvsem do kadrovskih rešitev, ureditve preiskave in posegov v strokovno avtonomijo tožilstva.
Reforma je bila ena ključnih predvolilnih idej Demokratov Anžeta Logarja, zakonski predlog pa je pripravilo pravosodno ministrstvo pod vodstvom Mihaela Zupančiča. Vlada ga je 16. julija poslala v državni zbor po nujnem postopku. Predvideva ustanovitev novega specializiranega sodišča, sedanje Specializirano državno tožilstvo (SDT) pa bi preoblikovali v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) in ga tesneje povezali z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU). Pri pripravi predloga nista sodelovala niti sodstvo niti tožilstvo. Vrhovno sodišče, ki ga vodi Damjan Orož, zato med drugim zahteva redni zakonodajni postopek namesto nujnega, tudi VDT pod vodstvom Katarine Bergant pa poudarja pomen vključitve strokovne javnosti.
Sodniki: gotovo bodo nastali dodatni zastoji
Vrhovno sodišče opozarja, da predlog korenito posega v organizacijo in pristojnosti sodišč. Nejasne in težko izvedljive določbe lahko po njegovem povzročijo dodatne obremenitve in zastoje, nepopolna ureditev pa je še posebno problematična v kazenskem sodstvu, kjer morajo biti pravila, po katerih se posamezniku sodi, določena vnaprej.
Predlagane rešitve pri novem specializiranem sodišču so po njihovi oceni na več mestih nedodelane in bodo "gotovo povzročile dodatne zastoje", kar bo vplivalo tudi na pravico do sojenja v razumnem roku. Sodišče bi bilo treba iz nič vzpostaviti praktično v treh mesecih. "Nobenega sodišča, kaj šele kazenskega sodišča, v treh mesecih ni mogoče organizacijsko vzpostaviti brez negativnih posledic za pravno varnost," so zapisali. Zato predlagajo, da se začetek uporabe zakona odloži najmanj do 1. oktobra 2027.
Močno nasprotujejo tudi rešitvi, po kateri bi o vseh pritožbah zoper odločitve novega specializiranega sodišča odločalo zgolj Višje sodišče v Mariboru. Vrhovno sodišče opozarja, da obstoječi pritožbeni sistem dobro deluje, posebnih zaostankov ali težav z enotnostjo sodne prakse ni, prav tako niso bile predstavljene strokovne analize, ki bi kazale na sistemske pomanjkljivosti sedanje ureditve. Prenos vseh teh zadev v Maribor bi po njihovem izračunu pomenil okoli 300-odstotno povečanje pripada. Tako povečanega obsega zadev eno sodišče po oceni vrhovnih sodnikov objektivno ne bo zmoglo, "zagotovo bodo nastali veliki časovni zastoji". Zato predlagajo, da bi se pritožbene zadeve razdelile med vsa štiri višja sodišča splošne pristojnosti – v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru.
Ostro je tudi opozorilo glede nadzora. Vrhovno sodišče želi novo specializirano sodišče v celoti izvzeti iz pristojnosti Službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč pri pravosodnem ministrstvu. Glede na naravo zadev in pristojnosti izvršne oblasti vidi v takšnem nadzoru "preveliko tveganje za poskuse vplivanja vsakokratne izvršne veje oblasti na delo sodišča". Novo sodišče bo namreč odločalo tudi o kaznivih dejanjih visokih političnih funkcionarjev.
Tožilci: pred političnimi vplivi jih je treba zaščititi
Nekaj dni prej je ostro kritiko podalo tudi Vrhovno državno tožilstvo. Opozarja, da predlagatelj ni izkazal, da težave pri najzahtevnejših kazenskih zadevah izvirajo iz sedanje ureditve specializiranega tožilstva. Po oceni VDT se lahko učinkovitost pregona korupcije ter najhujše gospodarske in organizirane kriminalitete s predlaganimi spremembami celo zmanjša.
Predlog zakona ne upošteva vseh posledic, ki jih bodo spremembe povzročile v praksi
Posebej ostri so pri kadrovanju. Pri imenovanju državnih tožilcev bi se po njihovi oceni zmanjšala teža strokovne presoje Državnotožilskega sveta, kar je za VDT problematično z vidika tožilske samostojnosti. Še bolj neposredni so pri vodji novega specializiranega tožilstva, ki bi ga za šest let imenoval državni zbor, pri tem pa na predlog Državnotožilskega sveta ne bi bil vezan.
VDT poudarja, da lahko vodje prvostopenjskih tožilstev odločajo v konkretnih zadevah na prvi stopnji, zato jih je treba "zaščititi pred političnimi vplivi, ne pa teh krepiti". Ker bi vodja specializiranega tožilstva tudi ocenjeval tamkajšnje tožilce, po njihovi oceni obstaja nevarnost, da odločitve v konkretnih zadevah ne bi bile več povsem neodvisne in sprejete izključno na podlagi strokovnih meril. Predlog bi predčasno končal tudi mandat sedanjemu vodji SDT, za kar po mnenju VDT niso navedeni posebej tehtni razlogi, zagotovljeno pa ni niti učinkovito sodno varstvo.
VDT opozarja tudi na nejasen prehod že začetih postopkov v novo ureditev. Ni namreč jasno, kaj bo z zadevami, v katerih že poteka sodna preiskava. Če bi jih preiskovalni sodniki po začetku uporabe zakona vrnili novemu specializiranemu tožilstvu, bi lahko to po oceni VDT naenkrat dobilo več sto zadev. Posledica bi bila lahko njegova ohromitev in nasprotni učinek od napovedanega hitrejšega pregona.
Kdo bo sodil na novem sodišču?
Vrhovno sodišče opozarja tudi na "nevarno zakonsko praznino": predlog ne ureja sestave novega specializiranega sodišča na glavni obravnavi in vprašanja sodnikov porotnikov. Navaja, da so primerljive evropske ureditve prvostopenjsko specializirano sojenje brez izjeme zaupale poklicnim sodnikom, praviloma senatu treh sodnikov.
Predlaga, da bi pri kaznivih dejanjih z zagroženo kaznijo najmanj 15 let zapora sodili trije specializirani sodniki, v drugih primerih pa sodnik posameznik. Specializirani sodniki bi morali imeti najmanj pet let uspešnega dela na področju kaznovalnega prava, njihovo najdaljše obdobje dodelitve pa bi s treh podaljšali na pet let.
Pomisleke imajo tudi glede NPU, policijskega dela predvidene specializirane verige. Katalog kaznivih dejanj je po oceni VDT tako širok, da vključuje tudi manj zahtevne primere. Predvidena ureditev bi zato lahko zelo hitro preobremenila NPU in vplivala na hitrost predkazenskih postopkov. V zadnjih treh letih je NPU vložil povprečno 24 odstotkov policijskih kazenskih ovadb v zadevah sedanjega specializiranega tožilstva, druge so vložile preostale policijske enote.
Kritični so tudi do napovedane tožilske preiskave. Po njihovi oceni predlog prave tožilske preiskave ne uvaja, saj se ključna preiskovalna dejanja še vedno izvajajo ob sodelovanju sodišča, dodatnih pooblastil pa ne dobita niti tožilec niti NPU. VDT zato meni, da bi bilo treba ključne procesne spremembe sistemsko urediti z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP), med drugim pristojnosti policije in tožilstva v predkazenskem postopku ter ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov in izločanja dokazov.
Sklepna ocena tožilstva je ostra: predlog po njihovem ni dovolj domišljen, nekatere določbe so med seboj v nasprotju ali neusklajene z drugimi zakoni, predlagatelj pa ni upošteval vseh posledic sprememb v praksi. Zato predlagajo, da se zakon ne sprejme.
Kdaj bo predlog, ki ga je vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku, prišel pred poslance, za zdaj še ni znano.
