Le slabih šest tednov po nastopu vlade je ena njenih najbolj izpostavljenih reform že nared za parlamentarno obravnavo. Vlada je v četrtek potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki je bila ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, pozneje pa je postala tudi ena osrednjih zavez nove koalicije. Minister za pravosodje Mihael Zupančič napoveduje hitrejši in učinkovitejši pregon korupcije ter organiziranega kriminala, prvi odzivi pravosodnih institucij pa opozarjajo, da pri pripravi zakona niso sodelovale in da predlagane rešitve morda ne bodo dosegle zastavljenih ciljev.
"Vzpostavljamo ekosistem, v katerem z roko v roki delujejo vsi organi, ki morajo sodelovati za učinkovit pregon korupcije in organiziranega kriminala," je ob predstavitvi poudaril Zupančič. Predsednik Demokratov ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je dodal, da po uveljavitvi nove ureditve ne bomo več "tri leta ali še več čakali", da bi organi pregona preiskali najzahtevnejše primere gospodarskega kriminala in korupcije.
Simbolike ob predstavitvi ni bilo mogoče spregledati. Predlog zakona, s katerim želi vlada okrepiti pregon korupcije, so predstavili na Litijski cesti 51 v Ljubljani – naslovu, ki je v zadnjih dveh letih postal sinonim za eno največjih političnih afer prejšnje vlade zaradi spornega nakupa stavbe za potrebe pravosodja.
Spremembe pri policiji, tožilstvu, sodiščih
Predlog zakona, ki ga je vlada predložila DZ v obravnavo po nujnem postopku, pomeni največjo reorganizacijo pregona najtežjih oblik kriminalitete po ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), specializiranega državnega tožilstva in specializiranih sodnih oddelkov leta 2011. Vlada nujni postopek utemeljuje s preprečitvijo težko popravljivih posledic za delovanje države ter z interesi varnosti.
Predlog med drugim predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije, preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK), tesnejšo povezavo med policijo, tožilstvom in sodstvom ter uvedbo tožilske preiskave po vzoru Evropskega javnega tožilstva.
Na ministrstvu ocenjujejo, da sedanja ureditev po petnajstih letih delovanja ne zagotavlja dovolj hitrega in učinkovitega pregona najzahtevnejših oblik gospodarskega in organiziranega kriminala. Danes pristojnosti specializiranega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada niso povsem usklajene, zato po besedah ministra nastajajo nepotrebni zapleti. Novi zakon naj bi vzpostavil jasno verigo od začetka policijske preiskave do pravnomočne sodne odločitve.
Skoraj 14 milijonov evrov za novo ureditev
Pravosodno ministrstvo ocenjuje, da bo uvedba novega sistema med letoma 2026 in 2029 zahtevala približno 13,81 milijona evrov dodatnih proračunskih sredstev. Za leto 2027 je predvideno 2,84 milijona evrov za ustanovitev in delovanje Specializiranega sodišča Republike Slovenije; 1,09 milijona evrov za kadrovsko, organizacijsko in analitično okrepitev StKOK; 520.000 evrov za dodatne zmogljivosti Nacionalnega preiskovalnega urada.
Po oceni ministrstva največ stroškov predstavljajo nova sodniška in tožilska mesta, strokovni sodelavci, analitična podpora, informacijski sistemi, oprema in prilagoditev prostorov. Skupni stroški reforme so po njihovem mnenju sorazmerno nizki glede na škodo, ki jo povzroča gospodarska kriminaliteta. Ta po podatkih policije predstavlja 16,6 odstotka vseh obravnavanih kaznivih dejanj, po nekaterih ocenah pa Slovenija zaradi nje letno izgubi okoli 3,5 milijarde evrov.
Največja organizacijska sprememba je ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani. To bo nadomestilo sedanje specializirane oddelke pri okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru ter odločalo o vseh najzahtevnejših primerih korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala. O pritožbah bo odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru, kjer je po podatkih sodne statistike najmanj nerešenih pomembnejših kazenskih zadev. Na ministrstvu menijo, da sedanja ureditev ne omogoča prave specializacije, saj sodniki poleg zahtevnih gospodarskih in korupcijskih zadev obravnavajo tudi druge kazenske primere. Po novem bodo praviloma odločali le še v zadevah iz pristojnosti novega sodišča, ki bodo določene kot prednostne oziroma nujne.
Pomembne spremembe čakajo tudi sedanje specializirano državno tožilstvo, ki bo nadaljevalo delo kot specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK). Predlog predvideva povečanje najmanjšega števila specializiranih tožilcev z deset na petindvajset, ustanovitev analitične enote ter večjo organizacijsko samostojnost novega organa.
Spreminjajo se tudi pravila imenovanja specializiranih tožilcev. Če je bil minister doslej pri imenovanju vezan na mnenje državnotožilskega sveta, bo po novem med predlaganimi kandidati izbral tiste, ki jih bo posredoval vladi. Kot je dejal Zupančič, minister tako "ne bo več le pismonoša". Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da bo minister lahko izbiral le med kandidati, za katere bo državnotožilski svet ocenil, da izpolnjujejo strokovne pogoje, ne bo pa vezan na njihov vrstni red.
Pomembnejšo vlogo dobiva tudi Nacionalni preiskovalni urad. Po novem bo moral prevzeti vse preiskave iz pristojnosti StKOK pa tudi druge zadeve, če bo to pisno zahteval njegov vodja. Današnja pobuda vodje specializiranega tožilstva bo tako postala zavezujoča zahteva. Po besedah ministra bo prav jasnejša razmejitev pristojnosti med policijo, tožilstvom in sodstvom omogočila hitrejše zaključevanje najzahtevnejših kazenskih postopkov.
Pri nastajanju zakona niso sodelovali
Čeprav vlada reformo predstavlja kot enega ključnih protikorupcijskih projektov mandata, prvi odzivi institucij, ki bodo zakon izvajale, kažejo precej več zadržanosti. Skupna točka njihovih odgovorov je, da pri pripravi zakona niso sodelovale.
Na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da jim predlog zakona ni bil posredovan in z njimi ni bil strokovno usklajevan. Po prvem pregledu ocenjujejo, da predlagane spremembe po vsebini niso takšne, da bi zahtevale ukinitev in nadomestitev sedanjega specializiranega državnega tožilstva z novim organom. Še bolj kritični pa so do predlaganih kadrovskih rešitev. Po njihovem mnenju zakon ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, temveč predvsem slabi strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve. Podobno kritični so tudi na specializiranem državnem tožilstvu. Opozarjajo, da predlog širi katalog kaznivih dejanj na primere, ki po njihovem mnenju ne zahtevajo posebne specializacije. Posledično se bo povečalo število zadev, ki jih bodo obravnavali StKOK, Nacionalni preiskovalni urad in novo specializirano sodišče. "To po našem mnenju postopkov ne bo skrajšalo, temveč jih lahko celo podaljša," opozarjajo. Dodajajo, da iz predloga tudi ne izhaja potreba po ustanovitvi novega tožilskega organa, saj njegove pristojnosti ostajajo vsebinsko enake kot doslej. Če želi država učinkovitejši pregon najtežjih oblik kriminalitete, bi bilo po njihovem mnenju treba okrepiti predvsem pristojnosti specializiranega tožilstva, česar predlog ne prinaša.
Sporno nastajanje zakona
Predstojniki petih neodvisnih državnih institucij opozarjajo, da je bil predlog zakona o Skoku pripravljen brez ustrezne strokovne in javne razprave. Menijo, da pristojne institucije in zainteresirana javnost pri pripravi niso bile vključene, zato od vlade pričakujejo, da bo pred parlamentarno obravnavo omogočila javno razpravo in predlog ustrezno dopolnila. Po njihovem mnenju bi bilo treba tako obsežne sistemske spremembe praviloma sprejemati po rednem zakonodajnem postopku, nujni postopek pa uporabljati le izjemoma in ob jasno utemeljenih razlogih.
Izjavo so podpisali varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, predsednica računskega sodišča Jana Ahčin, predsednica KPK Katarina Bervar Sternad, informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Z vrhovnega sodišča v prvem odzivu sporočajo, da se je sodstvo s predlogom seznanilo šele po njegovi javni objavi. Predlog še preučujejo, vendar je njihov prvi vtis skrb vzbujajoč.
"Ker je predlog zakona še v postopku obravnave, posameznih predlaganih rešitev ter njihovih kadrovskih, organizacijskih in finančnih posledic v tej fazi ne moremo komentirati," pa so kratki na Generalni policijski upravi.
Tudi na KPK izpostavljajo, da pri pripravi zakona niso sodelovali in se z njim še seznanjajo, zato njegove učinkovitosti za zdaj ne morejo ocenjevati. Menijo pa, da bi morale biti tako pomembne sistemske spremembe pripravljene v sodelovanju s strokovno javnostjo in pristojnimi institucijami. Pozdravljajo pa eno od rešitev, ki jih predlog prinaša. Ministrstvo za pravosodje je po njihovem mnenju upoštevalo dolgoletna opozorila komisije, da morata biti preprečevanje korupcije in njen pregon organizirana v ločenih sistemih. To ocenjujejo kot korak v pravo smer.
