V izjavi, ki so jo poslali medijem, so varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, predsednica računskega sodišča Jana Ahčin, predsednica komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Strnad, informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik poudarili, da pristojne institucije in zainteresirana javnost niso bile vključene v proces sprememb zakonodaje in z njim tudi niso bile seznanjene.
"Niti ni znano, kateri strokovnjaki so pri njegovi pripravi dejansko sodelovali," so poudarili. Danes sta sicer predsednik Demokratov Anže Logar, ki je Skok napovedoval že pred volitvami, in pravosodni minister Mihael Zupančič trdila, da so pri pripravi predloga zakona sodelovali tožilci in sodniki. Na novinarsko vprašanje, kateri sodniki in tožilci, pa nista odgovorila.
Podpisniki prej navedene izjave menijo, de so bila pri pripravi tega zakona kršena pravila poslovnika vlade in tudi resolucija o normativni dejavnosti.
Pričakujejo, da bo še pred začetkom obravnave predloga zakona v državnem zboru omogočen "ustrezen čas za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah". Nato pa pričakujejo tudi ustrezne popravke predloga zakona, "da bodo spremembe lahko dejansko prinesle pozitivne spremembe". "V prihodnje pa pričakujemo, da se takšna razprava odpre že ob samem načrtovanju sprememb," so poudarili.
Kakovost zakonodaje odvisna od postopka
Opozorili so, da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, kar je bilo mogoče opaziti že pri Šutarjevem zakonu in drugih omnibus zakonih. Poudarjajo, da je zato nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku.
"To izrecno poudarja tudi Posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo," so zapisali in navedli, da v tem dokumentu jasno piše, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka. "Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino," so zaključili.
