Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga bo vlada obravnavala že na četrtkovi seji. Predlog med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so v prvem odzivu na predlog zakonskih rešitev izpostavili, da jim predlog zakona ni bil posredovan, "niti ni bil s tožilstvom strokovno usklajevan". Po prvem pregledu pa ocenjujejo, da predlagane spremembe po vsebini niso takšne, da bi zahtevale organizacijsko spremembo z ukinitvijo in nadomestitvijo specializiranega državnega tožilstva.
Po oceni tožilstva predlogi ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, "ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve". Več pa bodo lahko povedali po podrobnejši preučitvi predloga.
Da vsebina predlaganih zakonskih rešitev v ničemer ne bo prispevala k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, po hitrem pregledu predloga ocenjujejo tudi na SDT. Kot poudarjajo, se s predlogom širi katalog kaznivih dejanj iz pristojnosti SDT oziroma Skoka, in sicer na kazniva dejanja, ki ne zahtevajo specializiranih znanj in posebne organiziranosti. "Se bo pa s tem povečalo število zadev, ki jih obravnava SDT, in posledično nepotrebno obremenilo SDT, Nacionalni preiskovalni urad in novoustanovljeno Specializirano sodišče. To po našem mnenju postopkov ne bo skrajšalo, temveč lahko postopke celo podaljša," so opozorili.
Iz predvidenih sprememb po oceni SDT tudi ne izhaja potreba po ustanovitvi novega tožilskega organa Skok, saj njegove tožilske pristojnosti ostajajo enake, kot so trenutno pristojnosti SDT. Menijo, da je za doseganje večje učinkovitosti pregona najtežjih kaznivih dejanj treba sprejeti ukrepe, ki bi okrepili tožilske pristojnosti SDT, "takšni ukrepi pa iz predloga zakona ne izhajajo".
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) predloga zakona še ne morejo komentirati oziroma ocenjevati njegove morebitne učinkovitosti pri boju proti korupciji, saj so se z njim šele seznanili, v njegovo pripravo pa niso bili vključeni. Menijo pa, da bi tovrstne spremembe morali sprejemati v sodelovanju s strokovno javnostjo in pristojnimi organi, kar se v tem primeru ni zgodilo.
Pozdravljajo pa, da je pristojno pravosodno ministrstvo razumelo pozive komisije, da sta za učinkovit boj proti korupciji potrebna tako njen pregon kot preprečevanje v ločenih sistemih. "Upamo, da si bodo prizadevali za učinkovito delovanje obeh," so navedli na KPK.
