Blaž Petkovič
"Je prvič do zdaj prišlo do tujega vmešavanja v slovenske volitve? Kaj je namen prisluhov in kdo je njihov naročnik? Bo pregon korupcije prednostna naloga prihodnje vlade? Kakšen bo položaj Slovenije v vse bolj nepredvidljivih mednarodnih razmerah? Udeleženci bodo prvič komentirali tudi zadnjo volilno napoved Inštituta Mediana pred volitvami," so soočenje, ki sta ga vodili Manica J. Ambrožič in Katja Štok, napovedali na Kolodvorski. Po zadnji javnomnenjski raziskavi bi se sicer v parlament uvrstilo sedem strank: Gibanje Svoboda (18,9) in SDS (18,5) sta izenačena na vrhu, sledijo skupna lista Nove Slovenije, SLS in Fokusa (6), SD (5,8), Demokrati (5,8), Levica in Vesna (5,5) ter Resnica (4,2). V studiu javne televizije so nastopili Robert Golob, Janez Janša, Jernej Vrtovec, Matjaž Han, Anže Logar, Luka Mesec, Vladimir Prebilič, Miha Kordiš in Karl Erjavec.
Darinka Pavlič Kamien, strokovnjakinja za komuniciranje: "Zadnje soočenje predsednikov strank na RTV Slovenija je bilo najbolj dinamično in hkrati najbolj ostro od vseh v tej kampanji.
Na trenutke je v studiu zavladal kaos. Kot da so se sogovorniki šele v zadnjem dejanju zavedli, da so marsikatero priložnost za biti slišani - zares zamudili. Borba za čas, za besedo, za zadnji vtis je bila neusmiljena.
Škoda le, da je bilo kar 45 minut oddaje namenjenih aferi skritih snemanj, ki je - kot smo slišali - resnično preusmerila tok kampanje. Glavna akterja sta si odgovornost podajala kot vroč krompir. Težko se je bilo znebiti občutka, da bi brez Izraela in prikritih snemanj oddaja ostala brez vsebine.
Roberta Goloba je pot v Bruselj očitno utrudila - deloval je manj prisoten, mestoma raztresen. Je pa zbral moči in korektno opravil zadnji nagovor. Janez Janša pa je, kot kaže, analiziral svoj prejšnji nastop in ga prilagodil: bolj zadržan, bolj discipliniran, bolj glasen, z jasnim ciljem - ne izgubiti.
Karl Erjavec je kljub politični odsotnosti ostal v svoji prepoznavni koži. Vladimir Prebilič ostaja v vseh soočenjih konsistenten: miren, razumen, preudaren in spoštljiv. Miha Kordiš je najčistejši predstavnik socialistične retorike v Sloveniji, Luka Mesec pa si nekoliko prelahkotno pripisuje zasluge minulega mandata, ki so v resnici rezultat širših političnih kompromisov. Matjažu Hanu manjka jasne socialdemokratske pozicije in vizije. NSi še vedno išče svojo pot in se izgublja v senci močnejše SDS, medtem ko Demokrati tudi v tej kampanji niso uspeli narediti odločnega odmika od političnega izvora svojega voditelja Anžeta Logarja.
Kratki krog vprašanj je bil po moji oceni zgrešeno zastavljen. Preveč implicitna vprašanja so rodila preveč predvidljive odgovore - brez presenečenj, brez presežkov.
Zdaj, ko smo v tej kampanji izvedeli marsikaj - od potrditve srečanj z zasebnimi izraelskimi obveščevalci do kreativnih, podmiznih načinov, kako lahko politika in kapital skupaj skrbita za lastno blaginjo na račun denarja davkoplačevalcev -, lahko na volitve odhajamo mirni.
O prihodnosti države nismo slišali skoraj nič. Za takšne pogovore je očitno zmanjkalo časa. A morda je to celo prednost - česar ne vemo, nas, kot pravijo, ne boli.
Slišali smo veliko o tem, kdo je kriv. Precej manj o tem, kdo ve, kaj in kako bi bilo treba narediti drugače. Integriteta je ostala nekje med vrsticami, politična kultura pa bolj želja kot zaveza.
A nič hudega. Volitve so pred vrati. Izbira pa - kot vedno - naša.
Volite pametno. Srečno, Slovenija!"
Marko Crnkovič, publicist: "Za vse bi bilo veliko bolje - za demokracijo, državljane, stranke same, zdravo pamet, pa tudi za politično kulturo in kulturo govora in medijsko kulturo -, če tega zadnjega soočenja na Televiziji Slovenija ne bi bilo. Najboljša stvar pri vsem skupaj je bila, da je bilo zadnje. Nimamo samo gledalci poln kovček teh brezplodnih političnih debat, ampak očitno tudi predsedniki strank sami. Zgledali so podobno naveličani kot mi pred televizorji.
Vzdušje in ton soočenja je definirala afera s prisluhi, s katero je Manica Janežič Ambrožič predvidljivo začela. Janša in Golob sta se zapletla v nekultiviran prepir, tokrat bolj beligerentno razpoloženi Janša sam pa še z voditeljico. Vsi drugi so bili na začetku statisti. To je bilo totalno negledljivo. In četudi so v nadaljevanju govorili o drugih temah, je napetost med udeleženci ostala.
Janša je bil po ponedeljkovem debaklu na Pop TV kot prerojen. Dokazal je, da še vedno zna biti standardno zoprn, ciničen in maščevalen. Pa tudi na hece je znal biti. Tako je recimo levim strankam priporočal previdnost pri omenjanju genocida v Gazi - ker da je tudi v Sloveniji še veliko nepokopanih.
Golob ni bil najbolje razpoložen. Morda utrujen od sestankovanja v Bruslju. Sčasoma se mu je ljubilo vedno manj in je - skoraj tako kot na prvem soočenju pred mesecem dni - zapadel v odsotno namrgodenost.
Udeležencev soočenja je bilo v vsakem primeru preveč. Ne da niso imeli česa povedati, ampak devetih z mnenji in zamerami nabitih možakarjev, ki nam hočejo po vsej sili dokazati, da so pametnejši od drugih, po nobenih televizijskih standardih ne moreš normalno obvladati. Voditeljica je sicer poskušala biti odločna in pravična, vendar zaman. Njena mlada podvoditeljica, zadolžena za intermezze z rafalnimi, lahkotnejšimi, razvedrilnimi, tendencioznimi podvprašanji - na katera itak ni bilo mogoče hitro in predvsem ne smiselno odgovoriti -, pa je bila zelo freh. Kot da je pravkar končala malo šolo prazne in plehke zadirčnosti pri Eriki Žnidaršič.
In če že njo omenjam, tokrat sem jo pogrešal. Če kdo, bi zagotovo prav Erika še najbolj pasala v to infotainment kmetijo."
