Matej Grošelj
V sklopu Večerovega predvolilnega soočenja, ki je pred občinstvom potekalo minuli torek v Kazinski dvorani SNG Maribor, smo osmim predstavnikom političnih strank ob zaključku dogodka postavili nekoliko provokativna politična vprašanja. Preverite, kako so se odrezali kandidati za poslance.
Gospa Bratušek, predsednik vaše stranke Robert Golob ima v tem mandatu težave s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da je premier kršil integriteto v primeru Bobnar, postopek v tej zadevi je tudi pred preiskovalno sodnico. Na kateri točki mora predsednik vlade prevzeti odgovornost in odstopiti s položaja? Navsezadnje ste leta 2014 odstopili s premierskega položaja, ker ste izgubili znotrajstrankarski dvoboj za vodenje Pozitivne Slovenije.
Alenka Bratušek (Svoboda): "Predsednik vlade naj prevzame odgovornost, ko bo odločitev pravnomočna. Dovolite, da pristavim svoj primer borbe s KPK. Govorim o komisarski zgodbi, ko ste me vsi mediji mesec dni pribijali na križ. Celo policija je to zgodbo preiskovala, potem pa je tožilstvo ustavilo postopek. Ko je bilo ugotovljeno, da nismo nič krivi, je bila na deseti strani časopisa morda novička o tem. Torej, o dokončni odločitvi lahko govorimo takrat, ko uporabimo vsa pravna sredstva."
Predsednica republike Nataša Pirc Musar meni, da imata Golob in Janša podoben način delovanja glede odnosa do medijev in neodvisnih državnih institucij. Delite njeno mnenje?
Alenka Bratušek: "Ne, s tem se absolutno ne strinjam."
Gospod Kangler, SDS v primeru prevzema oblasti napoveduje ukinitev Komisije za preprečevanje korupcije, spremenili bi sistem dolgotrajne oskrbe, preoblikovali bi Nacionalni preiskovalni urad in kriminalistično policijo, vaš poslanec Mahnič govori o ustanovitvi urada za deportacijo, zavzemate se za javno objavo podatkov sodnikov, ki so jim zadeve na instancah padale ali zastarale. Gospod Kangler, ali je to druga republika po meri SDS?
Franc Kangler (SDS): "Niste razumeli poante. Tu ne gre za drugo republiko SDS, ampak za pravično in pošteno Slovenijo. Mi gradimo koalicijo z ljudmi in si želimo, da ustvarimo takšno vlado, ki bo korupciji stopila na prste. Kar poglejte okoli sebe, boste kar veliko videli. To ni način, da imamo v tej državi dvojne ali trojne vatle. Z gospo Bratušek se strinjam, poznam njen primer. Nedopustno je bilo, da so takratni predsednici vlade naredili hišno preiskavo tako doma kot v njeni pisarni v Ljubljani, na koncu pa zadeva ni padla na sodišču, ampak pri predkazenskem postopku. Žalostno. Čista zloraba."
Na februarski konvenciji SDS ste predvajali prepesnitev pesmi hrvaškega nacionalista Marka Perkovića Thompsona, ki je znan po tem, da poveličuje ustaštvo. Njegov lanski koncert na zagrebškem hipodromu sta obiskala tudi predsednik stranke Janša in evropski poslanec Grims. V SDS poudarjate, da ste slovenski domoljubi, toda zakaj se identificirate s hrvaškim nacionalizmom?
Franc Kangler: "Pesem ni bila prevedena, uporabili smo samo melodijo, kar je velika razlika."
Prepesnili ste Thompsonovo pesem, saj smo rekli.
Franc Kangler: "Melodija je bila prilagojena slovenskim domoljubom. Če bi bil župan Maribora, mi ni nerodno pred vsemi povedati, da bi dopustil koncert Thompsona v mestu. Če je lahko imela Ceca koncert v Ljubljani, ni razloga, da nekdo ob istih vatlih ne bi smel imeti koncerta v Mariboru."
Odločitev o koncertu Thompsona je sprejela upravna enota, ne županstvo.
Franc Kangler: "Res je."
Gospod Sovič, predsednik vaše stranke Matjaž Han je minuli teden izjavil, da ste Socialni demokrati za dobrobit državljanov pripravljeni postaviti na stran ideologijo in vrednote. O katerih vrednotah se pogovarjamo? Čemu ste se pripravljeni odpovedati po volitvah?
Boris Sovič (SD): "Za nas je program osnova. Nič drugače ne bo po volitvah. Socialna pravičnost, razvoj države, spoštovanje pravne države, človekovih pravic in zato smo tudi povedali, s katero stranko ne mislimo sodelovati v koaliciji in s katerimi želimo nadaljevati delo. Za Slovenijo bi bilo najboljše, če bi levosredinska vlada nadaljevala delo."
Čemu ste se pripravljeni odpovedati? Katerim vrednotam?
Boris Sovič: "Nobenim. V času prejšnje vlade je Slovenija zdrknila na lestvici korupcije za 20 mest proti državam z večjo korupcijo in zdrknila za 21 mest proti državam z manjšo svobodo tiska. Tega si ne želimo. Mi bomo vstopili v koalicijo, ki bo garantirala demokratičen razvoj Slovenije."
V tem mandatu ste v SD podprli kontroverzen Šutarjev zakon, ki je nastal pod pritiskom ulice, o usodi zakona pa odloča ustavno sodišče. Varuhinja človekovih pravic, ki ste jo v parlamentu podprli tudi v SD, meni, da zakon nesorazmerno posega v sredstva za osnovno preživetje, ogroža dostojanstvo posameznikov in njihovo socialno varnost, po-sega v pravice otrok, ne upošteva individualnih okoliščin in tako naprej. Kaj socialdemokratskega je v tem zakonu?
Boris Sovič: "Pomisleki varuhinje so zelo pomembni in verjamem, da bo ustavno sodišče ustrezno odločilo. Ta zakon je bil sprejet v času zelo velike napetosti v državi. Nisem prepričan, da so si odločevalci vzeli dovolj časa, da bi v njem našli ustrezne rešitve. Ustavno sodišče bo odločilo, kaj je primerno in kaj ne."
Gospa Bregant, na volitve se podajate z Novo Slovenijo. V zadevi Knovs je zoper štiri vidne člane te stranke na Okrajnem sodišču v Ljubljani vložen obtožni predlog, poleg tega se stranka glede na ugotovitve preiskovalne komisije sooča z očitki o obvodnem in nezakonitem financiranju. Vas to nič ne moti? Ali delite mnenje NSi, da se tožilstvo vključuje v predvolilno tekmo?
Tina Bregant (skupna lista NSi, SLS, Fokus): "Velja predpostavka nedolžnosti, dokler ni dokazano drugače. Na tem soočenju smo že slišali izkušnjo gospe Bratušek. Mi verjamemo v pravno državo. Če obstajajo sumi nepravilnosti, jih je treba preiskati in nato spoštovati odločitev sodišča. Ker je postopek sprožen tik pred volitvami, se poraja dvom, zakaj ravno v tem času."
Desno od sredine napovedujete, da boste v primeru prevzema oblasti oklestili financiranje nevladnih organizacij. Pravite, da predvsem tistih, ki so povezane z levimi političnimi strankami. Katere so to? Jih lahko naštejete pet?
Tina Bregant: "Imamo kar nekaj nevladnikov, ki se vključujejo v politične kampanje. Poznamo Glas ljudstva, Inštitut 8. marec … Oni vodijo kampanje, ki so dejansko politične, tako da …"
Inštitut 8. marec ne prejema državnega denarja. Katerim nevladnikom bi zaprli pipice?
Tina Bregant: "Kar se tiče nevladnikov, mislim, da je potrebno pogledati, kateri nevladniki … Imamo RKC, Karitas, Rdeči križ in kar nekaj nevladnikov, za katere se prav vsi strinjamo, da opravljajo pomembno delo v družbi. So pa drugi nevladniki, ki prejemajo sredstva …"
Lahko naštejete vsaj tri, ki sredstev ne bodo več prejemali?
Tina Bregant: "Najbolj problematični so ravni ti, ki sem jih naštela."
Gospa Vrečko, Levico so v zadnjih petih letih zapustili nekateri ključni posamezniki, ki so sestavljali hrbtenico stranke. Ko je v SD v začetku leta nenadejano prestopil Matej Vatovec, ste rekli, da je izdal stranko. So tisti, ki odidejo, res izdajalci ali ima notranje težave Levica?
Asta Vrečko (skupina lista Levice in Vesne): "Vsi, ki so odšli, so odšli zaradi svojih razlogov, ker so postavljali osebno korist nad stranko. Glede Vatovca stojim za svojimi besedami, kajti tukaj z njim ni bilo nikakršnih nesoglasij. Ne osebnih ne političnih. Razlogi so bili gotovo drugje."
V Janševi vladi ste bili zelo kritični do razmer v policiji, toda integriteto je po oceni KPK ravno zaradi vtikovanja v kadrovanje v policiji kršil Golob, poleg tega smo v tem mandatu spremljali zaplete tudi glede vodenja policije. Gospa Vrečko, je tej vladi spodletela napovedana depolitizacija policije? Zakaj niste bolj zaropotali kot v času prejšnje oblasti?
Asta Vrečko: "Smo zaropotali. Na vladi tudi nismo podprli vseh odločitev. Kar se tiče policije in Šutarjevega zakona, za katerega veste, da ga nismo podprli: nedavno smo generalnega direktorja policije pozvali za pojasnila glede varnostno tveganih območij. Na žalost odgovora še nismo dobili."
Šutarjevemu zakonu niste niti nasprotovali niti ga niste podprli.
Asta Vrečko: "Naši poslanci so sejo državnega zbora obstruirali. Zakona nismo podprli, smo pa povedali svoje pomisleke."
Gospod Ostrc, Demokrati pravite, da je treba v slovenski politiki presekati z dosedanjimi praksami. Vodilna predstavnika vaše stranke, Anže Logar in Eva Irgl, sta več kot 20 let vztrajala v SDS. Sta se v tem obdobju po vaše v zadostni meri zavzemala za to, da bi politika postala drugačna?
Tadej Ostrc (Demokrati Anžeta Logarja): "Slovenija je na prelomu. Naslednje volitve, kot je rekel predsednik stranke Logar, so 'to do or to die'. Mi nimamo več časa za kreganje. Potrebujemo raznobarvno koalicijo, v kateri bo nekaj strank iz levega in desnega pola. Potrebujemo vlado, ki jo bomo vodili Demokrati, da državo potegnemo naprej. Nehajmo se prepirati in kričati drug na drugega. Naredimo nekaj za dobrobit vseh. Rešitve niso ne leve ne desne. Niso ne črne ne bele. So le dobre ali slabe."
Bodimo konkretni in pojdimo po vrsti. Anže Logar je bil dejaven v vseh treh Janševih vladah. V stranki je vztrajal, ko je napadala pravosodni sistem, bil je tiho glede vstopa madžarskega kapitala v medije okoli SDS, prav tako je bil prisoten v lastniški strukturi televizije Nova24TV, zunanje ministrstvo je pod njegovim vodstvom kupovalo poslovna darila od podjetja Janševega brata, nič ni rekel, ko je stranka sklenila sporno posojilno pogodbo z Dijano Đuđić. Se vam ne zdi, da ravno ti primeri zanikajo politiko visoke integritete in politične sredine?
Tadej Ostrc: "Vprašajte se drugače. Logar je ustanovil novo stranko, v kateri bo nekaj drugače. In je drugače. To je stranka, v katero so se priključili bivši člani Levice, SD, Svobode, predvsem pa je ogromno ljudi, ki niso bili nikoli politično aktivni, ker so rekli, da je dovolj. Čas je, da nova generacija prevzame odgovornost."
Na vaši kandidatni listi je četrtina članov, ki so bili nekoč v SDS.
Tadej Ostrc: "Torej tri četrtine naših kandidatov ni bilo v SDS."
Gospod Prebilič, bili ste dolgoletni župan Kočevja, leta 2022 ste želeli postati predsednik republike, nato ste kandidirali za evropskega poslanca in pristali v Bruslju, zdaj pa želite v državni zbor. Ali veste, kaj točno želite na politični poti?
Vladimir Prebilič (Prerod): "Hvala lepa za vprašanje. Naj pojasnim občinstvu, ki se je tako prešerno zasmejalo ob tem. Popolnoma jasno je, da sem se odločil sodelovati na parlamentarnih volitvah, ker imamo izziv v Sloveniji. Na levi strani se oddaljujemo od nekaterih temeljih postulatov, kot so spoštovanje neodvisnosti medijev in institucij, protikorupcijsko delovanje in gospodarski problemi. To so izzivi današnje Slovenije. Osebno sem se pripravljam, drago občinstvo, odpovedati vsemu v Bruslju in se vrniti v Slovenijo, ker je stvar hudo resna."
Kot župan Kočevja ste se leta 2012 zaradi vandalizma zavzemali za uveljavitev policijske ure, s čimer ste mlajšim od 16 let želeli prepovedati zbiranje na prostem po 22. uri. Gospod Prebilič, policijsko uro smo med zadnjo Janševo vlado občutili po vsej državi, sami pa ste pred štirimi leti na volitvah obkrožili NSi. Ali ste prepričani, da ste levosredinski politik?
Vladimir Prebilič: "Da, sem. V Kočevju smo točno vedeli, kdo se poslužuje vandalizma. Dovolite, da pojasnim. Šlo je za skupino okoli petnajstih 16-letnikov, ki so sistematično uničevali lastnino naše občine. Škode je nastalo za skoraj 100 tisoč evrov. S policijo nismo znali priti do rešitve. Veste, kje smo jo na koncu našli? Dogovorili smo se z verskimi predstavniki v naši občini, ki so nagovorili starše, da so njihovi otroci prenehali z vandalizmom. Bilo je izjemno zahtevno. Zahtevali smo izjemne ukrepe v izjemnih okoliščinah. Me pa nekaj drugega zanima. Bom vam zastavil vprašanje. Ali je normalno, da 16-letniki hodijo po naših mestih in požigajo stvari? Ali je normalno, da starši to dopustijo? Pa mi odgovorite."
Tu se poraja vprašanje, ali je policijska ura optimalna rešitev.
Vladimir Prebilič: "Nobene policijske ure nismo vpeljali. Bil je predlog. Še enkrat vas bom vprašal, kje so starši teh otrok, da se nam to dogaja. Kje? Želel bi si, da tega sploh ne bi bilo. Moji otroci niso hodili okoli in požigali."
In še gospod Stevanović. Januarja ste za Pop TV zanikali, da ste bili v preteklosti pravnomočno obsojeni zaradi poskusa preslepitve zavarovalnice, nato pa so mediji razkrili, da ste bili pravnomočno obsojeni celo dvakrat. Imate težave z resnico, gospod Stevanović?
Zoran Stevanović (Resnica): "Nikakor. Sem izredno ponosen na svojo preteklost kljub krvoločni želji, da me javno linčajo. Preiskali so vsako sekundo mojega življenja in našli dve denarni kazni izpred 25 let, ko sem bil star 19 let. Vmes sta obe zadevi že zdavnaj zastarali. Povedal sem resnico. Javno se nisem nikoli zlagal, kar sem predočil Pop TV na zadnjem soočenju. Odkar je meni kazen izbrisana, od takrat naprej formalnopravno velja, da nisem bil obsojen. Prevzel sem potrdilo ministrstva za pravosodje in okrožnega sodišča, ki pravita točno to, kar vam razlagam. Ni mi bila izrečena kazenska sankcija. In zdaj nas se zmenijo – ali laže pravosodje ali pa laže medij, ki je to želel na nek pompozen način objaviti. Jaz nimam težav s tem, da povem, kaj se je dogajalo v preteklosti. Pravzaprav neprestano trdim, da nisem svetnik. Pravim, da sem kot pikapolonica. Imam kakšno črno piko, toda prinašam srečo. Na naslednjih volitvah se ne bo glasovalo o moji preteklosti, ampak o prihodnosti Slovenije. Ta je lahko svetla samo, če Resnica pride v vlado. To je pomembno."
Novinarski kolegi vas v tistem intervjuju niso spraševali o tem, kaj piše v vaši evidenci, ampak o tem, ali ste bili pravnomočno obsojeni. To ste zanikali. Če je vaša evidenca prazna, to še ne pomeni, da niste bili nikoli pravnomočno obsojeni.
Zoran Stevanović: "Formalnopravno nisem bil. Ali ste vi gledali ta intervju? Jaz sem novinarju pojasnil, da mi je bila izrečena denarna kazen, vendar velja, da nisem bil obsojen. Pika."
V vaši stranki nasprotujete paradam ponosa, prav tako je Resnica v izjavi za Večer zapisala, da istospolni pari ne bi smeli imeti enakih pravic pri posvojitvah otrok v primerjavi s heterospolnimi pari, kar je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Ste homofob, gospod Stevanović, glede na vaš odklonilen odnos do spolne manjšine? Zakaj vas moti, če imata dve ženski otroka?
Zoran Stevanović: "Nikakor nismo homofobi. Pravzaprav imamo v članstvu precej homoseksualno usmerjenih oseb, s čimer nimamo nobenih težav, ne enačimo pa agende LGBT z istospolno usmerjenostjo. Menimo, da ni nobene potrebe po eksponiranju nekih vrednot na paradah ponosa. Tudi sam imam lastne vrednote, sam zagovarjam tradicionalno družino, a zaradi tega ne hodim po ulicah, ne vpijem in tega ne obešam na veliki zvon. Predvsem pa ne želimo nikogar diskriminirati, ker imamo že zdaj vsi enake pravice. Ne vidimo nobene potrebe, da se mavrična zastava obeša na predsedniško palačo. Zakaj ne bi potem izobesili tudi zastavo društva ljubiteljev ptic pevk? Ali pa nekoga drugega. Vsak bi lahko zahteval nekaj takega. Zakaj bi nekoga privilegirali v odnosu do nekoga drugega? Zakon jasno določa, katere zastave sodijo na uradne institucije. Ne želimo, da neka velika večina trpi torturo neke manjšine, ki prav tako ne sme biti diskriminirana. V tem trenutku ni diskriminiran nihče. Vsi imamo enake pravice in ni potrebe, da večini vsiljujemo neke vrednote, ki jih večina sploh ne sprejema."
