(VEČEROVO PREDVOLILNO SOOČENJE, 1. del): Zakaj so menili, da ima Maribor boljši potencial od Ljubljane

Večerovo predvolilno soočenje v Kazinski dvorani SNG Maribor s predstavniki osmih političnih strank, ki najvišje kotirajo v anketah javnega mnenja, je postreglo z dinamično in polemično razpravo o najaktualnejših vprašanjih za prihodnost države. Debata se je še posebej razvnela na področju zdravstva, nekateri so bili nekoliko v zadregi ob provokativnih vprašanjih povsem ob koncu dogodka. Na soočenje smo povabili predsednike strank, a ker vsi niso imeli časa za prihod v Maribor (ali pa volje, kdo ve), smo vabilo razširili. Nekateri so namreč ugotovili, da so zasedeni šele tik pred zdajci, čeprav so prehodno udeležbo že potrdili.

Svobodo je zastopala nekdanja premierka, trenutno pa ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Barve SDS je branil nekdanji župan Maribora Franc Kangler, SD je predstavljal njegov predhodnik na čelu občine Boris Sovič. Kot kandidatka skupne liste NSi, SLS in Fokusa se je razprave udeležila nekdanja državna sekretarka in predsednica SLS Tina Bregant, ministrica za kulturo in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je zagovarjala stališča Levice in Vesne. Prišel je predsednik sveta Demokratov Tadej Ostrc, soočenja pa sta se udeležila tudi predsednik Preroda Vladimir Prebilič in predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović. Po začetni razpravi o najnovejši vojni v Iranu (stališča kandidatov smo v Večeru ta teden že popisali), smo soočenje nadaljevali z vprašanji o Mariboru in regijah severovzhodne Slovenije.

Gospa Vrečko, rekli boste, da je Golobova vlada marsikaj naredila za Maribor, zlasti na področju kulture. Prav gotovo boste omenili investicijo v Center Rotovž, toda v Mariboru se je v tem mandatu zgodilo tudi nekaj nesrečnih delavskih industrijskih zgodb, denimo Mariborska livarna Maribor – propadlo je podjetje s stoletno tradicijo. Kje ste bili takrat, gospa Vrečko? Levica, kot pravite, se zavzema za delovne ljudi, za delavski razred. Ali je bila stranka takrat dovolj proaktivna in glasna, da se to ne bi zgodilo?

Asta Vrečko: "Ne bom omenila samo Rotovža. Ravno v Zavod SNG Maribor, kjer poteka tokratno soočenje, smo dali več kot enajst milijonov evrov za izvedbo obsežne sanacije. V Levici in Vesni nimamo načrtov za decentralizacijo samo v programu, saj smo jo izvajali tudi v tem mandatu. V Mariboru smo poleg obsežnih investicij na področju kulture začeli gradnjo enega največjih stanovanjskih naselij s 440 stanovanji. Tu so še domovi za starejše občane, dve podružnici Doma Danice Vogrinec, odprli smo dom Palček in tako naprej. Ko gre za delovna mesta in livarno, se spomnite, da smo na tovrstne težave v preteklosti močno opozarjali. Že dvanajst let govorimo o tem, kaj se dogaja s slovenskim gospodarstvom, ko postavi v ospredje dobičke in bogatenje nekaterih, ne pa delavcev in zaposlenih. Zaradi tega smo sprejeli različne ukrepe, tudi model lastništva zaposlenih, ki bo v prihodnje preprečil točno takšne stvari, ki so se dogajale v Mariboru."

V primeru Mariborske livarne Maribor je glavno vlogo igral Slovenski državni holding. To je bilo vendarle podjetje z neposredno vlogo države. Gospod Sovič, bili ste župan Maribora in direktor Elektra Maribor. Nedavno ste objavili letno poročilo Maribor v Sloveniji, v katerem ste izpostavili, da se razvojni razkorak med Mariborom in državnim povprečjem še povečuje. Na drugi strani je skoraj istočasno vaš državni sekretar Matevž Frangež, tudi Mariborčan, objavil precej drugačne ocene in pogled na to, kaj se je v tem mandatu postorilo v Mariboru. Kateri pogled je manj predvolilni in bolj realen? Vaš ali Frangežev?

Boris Sovič: "Oba sta točna, saj podatki ne lažejo. Mi smo objavili podatke o trendih, ki žal kažejo, da se razvojne razlike med Mariborom in Slovenijo ne zmanjšujejo."

Torej ste kritični do zadnjih štirih let delovanja vlade, v kateri je tudi vaša stranka?

Boris Sovič: "Mislim, da bi bilo treba narediti več. Tako v času zadnje vlade kot v času predhodnih vlad. V Sloveniji je po letu 2008, ko je nastopila huda kriza, število delovnih mest že večje za 51 tisoč, v Mariboru pa še vedno manjše za 2400. V tem času se je zamenjalo kar nekaj vlad. Kar sva povedala z državnim sekretarjem, drži. Tudi vlada je objavila, da je bilo 991 milijonov projektov pripeljanih v Maribor in imajo različno stopnjo realizacije. Nekateri projekti so že v teku, nekateri se bodo še začeli. To je pomembno, ampak potrebujemo več."

Kaj več, gospod Sovič?

Boris Sovič: "V našem programu ocenjujemo, da je treba Mariboru v naslednjem obdobju zagotoviti vsaj še dodatno milijardo evrov vložka za cestno infrastrukturo in zdravstvo. Posebej izpostavljam Univerzo s projektom Innovum, ki je obsežen in razvojni projekt za Slovenijo, ne samo za Maribor."

Gospod Kangler, tudi vi ste bili, tako kot gospod Sovič, župan mesta Maribor. Ste tudi izkušen poslanec državnega zbora, dolgoletni politik, deklariran velik borec za Maribor. Se vi za trenutno situacijo čutite soodgovornega, glede na to, da ste vodili mesto in sooblikovali politiko? Na drugi strani je Svoboda objavila zajeten spisek projektov, ki so bili realizirani v Mariboru. So nekaj naredili tudi prav v tem mandatu?

Franc Kangler: "Kar je dobro, vedno pohvalim, kar je slabo, pa znam pograjati. V času mojega šestletnega mandata smo realizirali 53 evropskih projektov na regionalnih razvojnih programih. Super je, da smo za Center Rotovž dobili dodatnih 20 milijonov evrov, žalostno pa je, da se je projekt podražil za več kot 100 odstotkov, kar je tudi odgovornost lokalne oblasti. Po drugi strani je Golobova vlada prestavila investicijo v višini 40 milijonov evrov za infekcijsko bolnišnico in šest milijonov evrov za negovalno bolnišnico. Zaradi potreb novoletnega regresa so nam odvzeli investicijo za železniški podvoz Ledina. Seveda sem kritičen do tega. Tako kot Ljubljana, Koper ali Murska Sobota si tudi Maribor zasluži bolnišnico. Čeprav je bil denar zagotovljen prek evropskih sredstev, ga je vlada odpeljala."

Gospod Stevanović, katere državne institucije bi vi prenesli v Maribor? To bi bil namreč eden od ukrepov za decentralizacijo.

Zoran Stevanović: "To je naše programsko izhodišče. Mi bi preseljevali predvsem ministrstva v tiste regije, kamor mislimo, da sodijo. Prepričani smo, da ministrstvo za infrastrukturo sodi v Koper. Če nič drugega, bi se ministrica Bratušek v tem primeru vsaj enkrat peljala v službo na Primorsko, da bi obstala že na Brezovici in videla, kako je običajnim državljanom na cesti. Ministrstvo za kmetijstvo bi preselili v Mursko Soboto, v Maribor pa predvsem ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo. Prepričani smo, da je v Mariboru dovolj prostora za zagon umetne inteligence in robotike. Maribor si zasluži, da postane tehnološko središče države."

Na tem področju ste torej soglasni z Golobom, ki je o Mariboru ves čas govoril kot o novem tehnološkem središču umetne inteligence.

Zoran Stevanović: "Nekaj je govoriti in imeti štiri leta možnosti za premike. Resnica bo svojo priložnost šele imela. Takrat bomo dokazali, kaj pomeni nekaj govoriti in tudi narediti."

Gospod Ostrc, kako bi konkretno zajezili beg možganov v Avstrijo in Ljubljano, kamor iz teh krajev dnevno migrira do 40 tisoč ljudi? Mariborski župan Arsenovič je odliv možganov primerjal z elementarno nesrečo. Imate tu kakšne konkretne rešitve?

Tadej Ostrc: "Maribor ima najboljšo razvojno geostrateško pozicijo. Ima letališče, ki ni izkoriščeno, ima krasen turistični potencial, poleg tega ima strateško pozicijo: Maribor je zraven Gradca, Dunaja, Budimpešte, Zagreba, navsezadnje tudi Ljubljane in navezave na Luko Koper. Za Maribor nimamo krovne strategije, kam ga želimo generalno peljati. Veliko slišimo o projektih, ki so seveda pomembni, vendar se vprašajmo, ali bo to mlade zadržalo v mestu, da se bodo ustalili in tu ostali. Mladi najprej delovno migrirajo v tujino, nato postanejo davčni rezidenti Avstrije in tam ostanejo. Najprej je treba sprostiti stroške dela, da se bodo plače v Mariboru dvignile. To je prvi ukrep, ki ga lahko naredimo v prvem tednu novega mandata."

To je ukrep za celo državo, ne samo za Maribor.

Tadej Ostrc: "Absolutno, saj so v Murski Soboti ali pa na Gorenjskem podobni problemi. Strateško je treba preveriti, na kakšen način lahko v Mariboru dobimo dela z visoko dodano vrednostjo. Okoli letališča bi lahko zraslo lepo tehnološko središče. Maribor ima odlično univerzo, infrastrukturo, pogoje, znanje … Le država se mora odločiti in reči: Pomagali bomo, dajmo to narediti. Maribor si to zasluži."

Gospod Prebilič, ali je rešitev v tem smislu predlog – v zadnjem času je že večkrat bil na mizi, predlagal ga je tudi kandidat NSi, SLS in Fokus Stojan Auer – poseben zakon o Mariboru? Tako bi Maribor dobil poseben pravni status, ki bi omogočil več denarja mestu. Znano je namreč, da je trenutno zaradi nepravičnega sistema povprečnine Maribor prikrajšan za 30 milijonov evrov na leto za izvajanje zakonsko določenih nalog. Ste iz Kočevja, zato poznate, kaj pomeni biti stran od Ljubljane. Vaš pogled?

Vladimir Prebilič: "V tem delu moram biti res kritičen. Vse lepo in prav glede naštetih projektov, toda ob tej politični moči v državnem zboru bi bilo lahko storjeno več na področju decentralizacije in regionalizacije. Drži, da je bil Maribor dejansko prikrajšan za 30 milijonov evrov, smo pa potem preko Skupnosti občin Slovenije zagotovili poseben del denarja, da smo Mariboru lahko vrnili pet milijonov evrov. Absolutno, nujno in takoj potrebujemo zakon o Mariboru. Smo na točki, ko se bomo morali pogovoriti o tem, ali bomo od zunaj govorili ljudem, kako se bodo razvijali, ali pa bomo omogočili, da se bodo razvijali sami. To moramo doseči. Vztrajam, da mora biti zakon o Mariboru čim prej izglasovan, da se pokrije finančni primanjkljaj. Če seštejete deset let, lahko ugotovite, da je Maribor samo skozi povprečnine izgubil 250 milijonov evrov. To so izgubljene priložnosti. Maribor se zna sam razvijati zelo dobro, mu bo pa treba dati poseben status v smislu davčnih olajšav. V Gradcu je najbolj konkurenčno gospodarstvo in Maribor ne more tekmovati s tem avstrijskim mestom, če nima dodatnih olajšav, da bodo imeli ljudje spodbudo za ustvarjanje prebojnih podjetij. Če in ko bomo v vladi, bo zakon o Mariboru zagotovo izglasovan."

Gospa Bregant, vaš kolega Jernej Vrtovec je bil v času zadnje Janševe vlade infrastrukturni minister. V programu ste predstavili sedem zavez za Maribor, toda zakaj so se tudi pod prejšnjo vlado državne infrastrukturne in razvojne investicije koncentrirale drugje kot v Mariboru?

Tina Bregant: "Vse pozivam, da si preberejo naših sedem zavez za Maribor. Prva točka je ravno ustanovitev posebnega zakona, ki bi vseboval davčne olajšave. To je Mariboru treba dati, saj gre za pomembno mesto. Dovolite, da povem anekdoto – moj praded je pri pogajanjih pomagal Maistru, da je Maribor ostal slovenski. Ko gre za infrastrukturne projekte, je Maribor zelo pomembno infrastrukturno vozlišče. Gradec denimo gradi že drugi intermodalni center, z lahkoto bi ga tudi v Kidričevem. Zelo sem vesela, da je Golobova vlada nadaljevala projekte, zlasti glede UKC Maribor in pljučnega oddelka na Pohorju, vendar pa opozarjam, da je prejšnja vlada Mariboru zagotovila evropska sredstva, ki jih Golobova ni počrpala. To pomeni, da bo gradnjo bolnišnic večinoma financiral državni proračun. Bom zelo vesela, če boste vse pokrili z evropskimi sredstvi. Opozarjam, da smo ob koncu mandata."

Gospa Bratušek, premier Golob je objavil seznam dosežkov te vlade. Volitve so pred vrati, takšni seznami so zdaj seveda popularni. Dejstvo je, da so se odnosi med mestom in vlado izboljšali šele po političnem dogovoru med županom in Svobodo. Gospa Bratušek, v tem mandatu se je stanje na Letališču Edvarda Rusjana, ki spada v vaš resor, kvečjemu poslabšalo. Prav tako je vaš državni sekretar Andrej Rajh, tudi Mariborčan, dejal, da premikov na hitri železniški progi med Ljubljano in Mariborom ni pričakovati vsaj pred letom 2035. Ali je bila ta vlada res tako učinkovita pri reševanju problemov Maribora, kot se hvali premier?

Alenka Bratušek: "Pojdimo po vrsti. Da ne bo dvoma – program za evropska sredstva smo potrdili v naši vladi. Čeprav bi lahko začeli črpati sredstva že leta 2021, smo lani zagotovili, da nismo izgubili niti enega evra. Če bomo ostali v vladi, bo tako do konca finančne perspektive. Po 20 letih smo začeli graditi obvoznico, v naslednjem tednu je obravnava glede gradbenega dovoljenja. Za tretjo fazo smo sprejeli državni prostorski načrt. Center Rotovž in 20 dodatnih milijonov evrov je omenila že ministrica Vrečko. Potem je tu superračunalnik in tovarna umetne inteligence za 135 milijonov evrov. Lahko se strinjam, da bi lahko bilo narejeno več, toda za Maribor ni bilo nikoli narejeno več kot ravno v tem mandatu. Glede hitre proge smo leta 2023 izdelali strokovne podlage in v naslednjem mandatu bo proga umeščena v prostor. To pomeni, da bo pot iz Maribora v Ljubljano trajala 55 minut. Gre za novo železniško povezavo, ki jo bo po pridobljenem gradbenem dovoljenju treba še zgraditi. Naša vlada je od leta 2022 za 33 odstotkov povečala povprečnine občinam."

Bi morali Letališče Edvarda Rusjana prepustiti lokalni skupnosti?

Alenka Bratušek: "Zelo iskreno povem, da z velikim veseljem, a ga na žalost nočejo. Da je mariborsko letališče mednarodno, stane državo okoli dva milijona evrov na leto. Od leta 2019, ko je tisti 'vrhunski' partner s Kitajske pobral šila in kopita, intenzivno iščemo investitorja, ki bi bil pripravljen prevzeti letališče v upravljanje. Pripravljamo državni prostorski načrt, kar bo pomenilo možnost širitve. Z dvema partnerjema smo bili relativno daleč, ampak na koncu se mogoče tudi zaradi svetovne gospodarske situacije nista odločila za ta korak. Še vedno verjamem, da lahko najdemo dobrega upravljavca."

Začenjamo krog replik. Izvolite, gospod Ostrc.

Tadej Ostrc: "Poslušamo, kdo je kaj naredil, kdo je naredil prej in kdo več. To Mariboru nič ne pomaga. Politika se mora poenotiti in stopiti skupaj. Maribor je treba postaviti tja, kjer mu je mesto. To zagovarjamo Demokrati."

Kje mu je mesto?

Tadej Ostrc: "Maribor ima boljši potencial kot Ljubljana. To vam iskreno povem kot Prlek. Kje lahko naredimo hitre investicije? Velika farmacevtska in biotehnološka podjetja se zanimajo za investicije v Sloveniji, toda glede na sedanjo obdavčitev dela z računovodskimi dvigi minimalne plače ne bo nič. Maribor je univerzitetno mesto, ima odlično medicinsko fakulteto, farmacijo. Maribor lahko jutri dobi dve ogromni farmacevtski investiciji z visoko tehnološkimi delovnimi mesti, kar bo mlade prepričalo, da ostanejo doma. To je rešitev."

Franc Kangler: "Kdor veliko govori, malo naredi, pravi stari pregovor. Spoštovana ministrica Bratušek, ni res, kar ste povedali. Leta 2024 ste s seznama sofinanciranja evropskih projektov umaknili 40 milijonov evrov za mariborsko bolnišnico. Zakaj? Povejte, kje ste iskali strateškega partnerja za letališče. Gospodje pri Večeru niti enkrat niso pisali o tem, nič nismo slišali."

Smo pisali, da se išče investitor.

Franc Kangler: "Toda kje se išče? Na Zemlji ali kje drugje? Najbolj bi bil vesel, da Maribor dobi nazaj HSE. Mariborske dravske elektrarne proizvedejo 75 odstotkov hidroenergije in ustvarijo 2,8 milijona megavatnih ur. Tu gre za 300 milijonov evrov, ki gredo z Dravske doline v Ljubljano. Maribor od tega nima popolnoma nič. Najbolj vesel človek v tem okolju bom, če dobimo HSE v Maribor in bo z njim gospodarila Dravska dolina. In še to – Svobodnjaki so ukinili urad za demografijo, kjer bi lahko imela svoj sedež državna podjetja. Maribor bi v tem primeru lahko gospodaril s temi podjetji."

Tina Bregant: "Po podatkih statističnega urada 20 do 25 tisoč ljudi dnevno hodi v Avstrijo iz teh krajev. Ko gre za medicino, imamo fizioterapevte, sestre, zdravnike … Izšolamo cele generacije, ki nato hodijo čez mejo. Zakaj? Zaradi neugodne davčne politike, ker je neto plača v Avstriji toliko višja, da se jim dejansko splača delati čez mejo. Treba je popraviti davčno politiko. Urejen UKC Maribor, vključno s hematološkim in onkološkim zdravljenjem ter negovalno bolnišnico bi predstavljal velik poriv za ves zdravstveni kader. Težko je poslušati, da je bilo vse to narejeno. Oprostite, jaz poznam bolnike. Ko se z njimi pogovarjaš, vidiš, da v teh letnih ni bilo narejenega toliko, kot slišimo."

Asta Vrečko: "Tudi jaz sem Štajerka, redno hodim v Maribor in ga dobro poznam. Strinjam se, da je bil Maribor v preteklosti zanemarjen. Gospod Kangler, kdo je odpeljal HSE iz Maribora? Samo to vas vprašam."

Franc Kangler: "LDS."

Asta Vrečko: "V Sloveniji manjka regionalizacija. Veliko vas je bilo zraven, nič niste naredili. V zakonu o poplavah smo mi prvi dali podlago temu, da lahko sploh začnemo graditi državne in pokrajinske depoje za vse kulturne investicije. Mimogrede, dve državni instituciji sta tukaj, kar pomeni, da kultura decentralizira. Enako je pri stanovanjih. Sloveniji manjka zakon o mestnih občinah. Imamo samo zakon o Ljubljani, manjka pa zakon o Mariboru in drugih mestnih občinah. Maribor kot središče regije ne financira zgolj Maribora, ampak tudi sosednje občine, kjer so podružnice šol, knjižnic in tako naprej. Z zakonom o mestnih občinah bomo dvignili celotne regije. Maribor je za Slovenijo strateškega pomena."

Vladimir Prebilič: "Lepo, da se strinjamo, kajne? Vendar ste imeli štiri leta časa, da bi sprejeli zakon o Mariboru, a ga niste. Razprava je nanesla na HSE. Del te koncesije mora priti tja, kjer je ustvarjena. Krško ima to rešeno, tudi Šaleška dolina, Maribor pa ne. Ko govorimo o davčnih olajšavah, bom dal plastičen primer. Nemčija je imela veliko delavcev, ki so šli delat čez mejo. V obmejnem okolju blizu Strasbourga so dali ljudem davčne olajšave, da so ostali. Ideje o spremembi mestnih občin ne vidim kot rešitev problema, saj potrebujemo zakon samo o Mariboru, ki bo pripeljal denar, davčno razbremenil in postavil to okolje atraktivno, da bodo najbolj prodorna podjetja tukaj ostala, ne pa hodila v Avstrijo."

Alenka Bratušek: "Oh, gospod Prebilič …"

Zoran Stevanović: "Neprestano poslušamo floskulo, da se mora politika vedno nekaj povezovati. Pri tem naj poudarim, da je politika najbolj povezana trenutno v zgodovini, razdeljen pa je narod. To pa izključno zaradi lažjega vladanja narodu in preusmerjanja pozornosti z resnih problemov. Spremljamo marginalne teme. Ko nekdo jeklenemu kipu odreže glavo, se ljudje en mesec prepirajo o tem kipu, na drugi strani pa cena železniške postaje na Jesenicah zraste za 100 milijonov evrov."

Maribor je tema, gospod Stevanović.

Zoran Stevanović: "Vračamo se na Maribor. Saj to je temeljni problem Maribora, ker je del Slovenije in del razdvojene politike. Gospa Bratušek ima prav – številke naraščajo, a na žalost so to številke slovenskih delavcev migrantov, ki bežijo pred trenutno neugodnim davčnim okoljem v tujino. Žal so to številke propadlih samostojnih podjetnikov, ki ne zdržijo več davčnega bremena, prav tako so številke podjetij, ki bežijo na Hrvaško zato, da bi lahko svojim delavcem izplačali bistveno višje plače. Za Maribor je rešitev enostavna. Ustvariti je treba ugodno davčno okolje, spodbuditi lastno gospodarstvo in privabiti tuje neposredne investicije. Logistični centri zaradi bližine Avstrije, hitre železniške povezave, tretji pas na avtocesti, obenem pa predvsem davčne olajšave za določena start-up podjetja, odpisi prvih dveh let za samostojne podjetnike, kar se tiče prispevkov in davkov … Vse je treba narediti, da Maribor postane tehnološko univerzitetno mesto. Vložiti je treba napore, da se rešuje zdravstvo in da postane UKC Maribor regijski zdravstveni center."

Boris Sovič: "Mi smo na osnovi analize trendov predlagali sprejem zakona o Mariboru, ki bi omogočil dodatna vlaganja, spodbude in vse tisto, kar je potrebno za to, da se zmanjša razvojni razkorak. Zelo sem vesel, ko vidim, da kar nekaj strank danes to izrecno izpostavlja. V SD smo že na začetku rekli, da to ne sme biti strankarski projekt, ker ne bo uspel. Če bo širši krog ljudi v politiki razumel, da je edini Župančičev mejnik, ki je še v Sloveniji, v tem trenutku podrazvit zaradi desetletja ali dveh trajajočega razvojnega zaostajanja, kar je treba spremeniti z zakonom, potem gre za pomembno sporočilo kampanje. Pomembno pa je tudi to, da gre Slovenija po poti decentralizacije. V času prejšnje vlade je bilo 57 odstotkov vseh novih delovnih mest ustvarjenih v Ljubljani, samo 43 odstotkov v preostalem delu Slovenije. V času te vlade se je to spremenilo. Nima smisla, da zdaj govorimo, kdo je kriv ali ne. V zadnjih štirih letih je bilo 25 odstotkov novih delovnih mest ustvarjenih v Ljubljani, 75 odstotkov pa v drugih delih Slovenije. Če gre Slovenija po poti decentralizacije, potem bo to koristilo vsem slovenskim regijam. Slovenija je močna samo takrat, če je policentrično razvita in če ne bodo razvojne razlike med posameznimi deli države naraščale. Se pa strinjam s kolegom Kanglerjem - projekt ustanovitve HSE je bil projekt pokojne LDS, predvsem iz nekih razlogov, ki so bili znani samo njim. To so naredili v nasprotju z vsemi realnimi strokovnimi kriteriji. Če obstaja konsenz za spremembe, bo upravljavec kapitalskih naložb države lahko to hitro tudi uredil."

Alenka Bratušek: "Strinjam se, da so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo pot v pravo smer, zato tudi superračunalnik v Mariboru. Mi smo brez posebnega zakona v Maribor pripeljali skoraj eno milijardo evrov. To ni malo. Vas bom spomnila na zakon, ki je bil sprejet posebej za Maribor, a se je zgodba zelo klavrno končala. To je projekt Magna. Zakon je bil sprejet, vse administrativne ovire so se odstranile, da bi tovarna lahko stala, da bi imeli delovna mesta. Kaj imamo od tega? Nič. Prazno halo in uničena kmetijska zemljišča. Samo zakon o Mariboru absolutno ni prava rešitev. Gospod Kangler, razpis za infekcijsko kliniko je v teku. Nič nismo nikamor odpeljali. Lahko smo en vir nadomestili z drugim, ker je bilo morda črpanje pod vprašajem zaradi dinamike, ampak razpis je objavljen in je v zaključni fazi. Podvoz Ledina – brez projekta, ki ga še ni, se ne da graditi. Razpis za projektiranje je v objavi. Lahko greva skozi vse projekte, ki jih je v Mariboru res ogromno."

Vladimir Prebilič: "Želel sem poudariti samo tisti del zakona, ki bi vrnil povprečnino tja, kjer je ni. Vsi ste pravilno ugotovili, da je Maribor ogoljufan za 25 milijonov evrov na leto - in to je treba zakonsko rešiti."

Boris Sovič: "Gospo Bratušek bi samo obvestil, da je Magna v Hočah, Hoče pa niso del Maribora."

Alenka Bratušek: "Drži, so pa Hoče blizu Maribora."

ZDRAVSTVO

Nadaljujemo z zdravstvom, ki velja za eno najbolj perečih tem v Sloveniji. Gospa Bratušek, ključni zakon vaše zdravstvene reforme, torej zakon o zdravstveni dejavnosti, je bil v ustavni presoji delno razveljavljen. Vaši vladi očitajo, da ste sprožili odhode zdravnikov iz javnega v zasebni sektor. Veliko stvari v zdravstvu je v mandatu, ki ga je zaznamovala rekordna zdravniška stavka, ostalo odprtih. Kako se boste, če boste ostali na oblasti, lotili naslednjih reformnih korakov? Boste z zdravniki skušali obnoviti dialog ali vztrajate, da je to nemogoče, ker naj bi bil Fides politično povezan s trenutno opozicijo?

Alenka Bratušek: "Na področju zdravstva smo naredili ogromno. V 60 investicij smo vložili 800 milijonov evrov. Zakon, ki ste ga omenili, je bil razveljavljen v enem členu, hkrati pa je ustavno sodišče jasno povedalo, da je prav, da je javno zdravstvo ločeno od zasebnega. Pri tem bomo absolutno vztrajali. Če zdravnik v javnem zavodu pregleda dva pacienta v eni uri, potem pa popoldan pregleda v eni uri osem pacientov pri koncesionarju ali zasebniku, naj mi nekdo pove, zakaj tega dela ne more opravit v javnem delu? Gospod Ostrc je na televizijskem soočenju povedal, da imajo v UKC Ljubljana prazne naprave. Zakaj torej zdravniki v UKC ne pregledajo bolnikov na teh prostih napravah? Samo to želimo. Vsak se ima pravico odločiti, ali bo delal v javnem ali zasebnem zdravstvu. Bistveno manj zdravnikov dela v zasebnem kot v javnem, veliko pa je takih, ki prehajajo. In še nekaj – se kdaj pogovarjamo o urgentnem zdravniku, da dela v zasebnem sektorju? Se pogovarjamo o onkologih, da delajo v zasebnem sektorju? Ne. Pogovarjamo se o tistih, ki lahko pri koncesionarjih ali zasebnikih ustvarijo velike dobičke. Vse, kar je težko, vse, kar je najdražje, vse, kar je težko delati, ostane v javnem sektorju. Razmejitev je nujna, treba je postaviti mejo."

Kaj pa komunikacija z zdravniki?

Alenka Bratušek: "Poskusili smo, se pa ne gremo nobene vojne z zdravniki, kot nam očitajo. Večkrat smo poskušali vzpostaviti komunikacijo z zdravniki. Stavka traja dolgo časa, a je nihče zares ne občuti, vendar zadev ne moremo reševati nikjer drugje kot za mizo. Če se zdravniki niso bili pripravljeni pogovarjati, je dialog nemogoč, čeprav so bili pri plačni reformi deležni znatnega zvišanja plač - čeprav niso sodelovali v pogajanjih."

Gospod Prebilič, UKC Maribor je drugi največji klinični center v državi, a se že več kot desetletje sooča z zamudami pri ključnih investicijah. Zakaj ima Ljubljana stabilen investicijski cikel, Maribor pa stalne prekinitve? Krepi se vtis, da je treba v Mariboru na okope, da se kaj premakne, medtem ko je v Ljubljani samoumevno, da je treba vlagati. Odpira se vprašanje, ali ima UKC Maribor v državi sploh enakovreden status?

Vladimir Prebilič: "Trdim, da ga nima, pa bi ga moral imeti. Tudi sam podpiram razmejitev v zdravstvu, vendar ne na način, da se skregam z nekom, ampak da ga stimuliram, da ostane v javnem zdravstvu. Naša rešitev ni torej samo prepovedovanje, ampak stimuliranje. Nadzor je problem. Da zdravnik ni oddelal tistega, kar bi moral. Tu se skriva težava. Ne moremo samo nečesa presekati in upati, da bo isti zdravnik naredil osem pregledov, ne pa samo dveh. To je problem nadzora."

Alenka Bratušek: "Žalostno, ja, žalostno. Ni problem samo nadzor, tudi etika."

Vladimir Prebilič: "Tukaj je odgovornost direktorjev, zato kot papiga ves čas ponavljam: Dokler ne bomo sprejeli novega zakona, da se bodo javni zavodi upravljali drugače, bolj kvalitetno in bolj strokovno, se ne bo zgodilo nič, samo kregali se bomo ves čas. Glede investicij pa moramo biti pošteni. Državne investicije niso najbolj racionalne. Spomnite se, da so v UKC Ljubljana morali naknadno odbijati pode in jih na novo vlivati. Veliko prostora imamo, da nekaj privarčujemo. Pogrešam kvaliteten nadzor."

Gospod Stevanović, ali podpirate sistem, ki ga zagovarja največja opozicijska stranka, da naj denar sledi pacientu, pa ni važno kam, torej tudi v zasebno zdravstvo?

Zoran Stevanović: "To je eno naših glavnih programskih izhodišč in težko ga je predstaviti nekomu, ki ne ve niti, kaj je javno zdravstvo. Nobene razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom ne more biti, ampak je lahko kvečjemu med državnim in zasebnim zdravstvom. Javno zdravstvo pomeni, da je financirano iz javne blagajne. Vi, če ste bolni, neprestano plačujete v javno blagajno. Vam je popolnoma vseeno, ali vas bo zdravil državni ali zasebni zdravnik. Pomembno je, da ima licenco in da je strokovnjak. In zakaj ste omenili, da je ravno v UKC Maribor največji problem? Ravno zaradi tega, ker gre za državno ustanovo, kjer se kadruje po političnih linijah, ne pa po linijah sposobnosti, ker se to v zasebnem sektorju pač ne more zgoditi. In kaj mi pridobimo s tem? Na eni strani imamo porušen trg zdravstvenih storitev. Mi imamo ogromno povpraševanje pri nizki ponudbi - in seveda so potem dolge čakalne vrste, cene zdravstvenih storitev pa se dražijo. To pomeni, da moramo plasirati na trg čim več zdravnikov, da oskrbimo naše paciente, zato dajemo jasno zagotovilo pred volitvami: Če pacient v 30 dneh ne bo prišel do zdravstvene oskrbe v okviru tako imenovanega državnega zdravstva, lahko 31. dan to isto storitev poišče pri zasebniku na stroške javne blagajne."

Gospod Ostrc, če se navežemo na gospoda Stevanovića – kako preprečiti politično kadrovanje v bolnišnicah, ki po vsakih volitvah pomeni menjavo direktorjev? Spomnimo, da je Golob – tudi vi ste bili na začetku v njegovi vladi – napovedoval profesionalizacijo svetov zavodov, na koncu pa zmanjšal zastopanost zaposlenih in lokalne skupnosti ter povečal delež članov, ki jih imenuje vlada, in s tem dejansko okrepil vpliv politike.

Tadej Ostrc: "Vrnimo se na začetek mandata. Minister Bešič Loredan je napisal deset točk, po katerih bo potekala reforma. Na žalost je predsednik vlade vrgel ministra in ekipo čez ramo in se odločil za drugo pot, to je bila pot ideološkega boja z zdravniki. Politično kadrovanje lahko preprečimo z ustanovitvijo zdravstvenih regij. Danes imamo primer dveh pacientov. Oba plačujeta isto zavarovanje, dobita isto diagnozo, eden je iz Maribora, drugi pa iz Ljubljane. Eden čaka na poseg eno leto, drugi pa en mesec. Zakaj? Zato, ker se o potrebah ljudi odloča v Štefanovi 5, ne pa tukaj v Mariboru, kjer so potrebe ljudi znane. V okviru zdravstvenih regij je treba ustanoviti regijske svete, v katerih morajo sodelovati bolnice, zdravstveni domovi, občine, pacienti in regijske uprave po vzoru avstrijskega holdinga, kjer so na leto privarčevali od 1,5- do tri odstotke skupnih stroškov. Veste, koliko je to v slovenskem primeru? Privarčevali bi lahko 140 milijonov evrov. Pri skupnih nabavah bi lahko privarčevali do 300 milijonov evrov dodatnega denarja. Politika se mora popolnoma umakniti iz vodenja zavodov. Potrebujemo lex specialis, saj so sedanji direktorji praktično neki poslovodje in ne nadzorujejo niti tega, kdo, kaj, kje in koliko naredi. Sistem je treba profesionalizirati. V zdravstvu potrebujemo red in odgovornost, česar danes nimamo. Na naslednjih volitvah se bomo odločali o tem, ali želimo v zdravstvu vzpostaviti red ali bomo imeli še naprej kaos. Demokrati bomo naredili v zdravstvu red."

Zakaj ste lani poleti povabili enega največjih vplivnežev v zdravstvu Boža Dimnika na drugo obletnico ustanovitve Platforme sodelovanja? Ali je Dimnik član Demokratov?

Tadej Ostrc: "Najprej morate ločiti med stranko Demokrati in Platformo sodelovanja …"

Predsednik je isti.

Tadej Ostrc: "Ti organizaciji nista povezani. Imata nekatere skupne člane. V Platformi sodelovanja je denimo tudi Mitja Čander in nekateri drugi, ki niso politično aktivni v stranki. Ne vem, zakaj je prišel na obletnico Božo Dimnik. O tem boste morali vprašati njega. Jaz ga ne poznam."

Gospod Sovič, vlada se je ob koncu mandata pohvalila, da je v sistemu danes več zdravnikov kot ob začetku mandata. Ampak pomanjkanje kadra je še vedno problem, posebej negovalnega. Šol je danes že ogromno, gradimo in odpiramo tudi nove, dogaja pa se tudi, da ljudje ne ostanejo v zdravstvu. Gredo čez mejo, delajo raje v trgovinah ali salonih za isto ali boljše plačilo. Ali se SD lahko zaveže, da se bo zavzemal za sprejetje normativov za medicinske sestre in negovalce? Kako boste dosegli, da bodo imeli boljše pogoje?

Boris Sovič: "Zelo pomembno je, da nadaljujemo trend povečevanja števila zaposlenih v zdravstvu, od zdravnikov do medicinskega osebja. V času sedanje vlade se je to zgodilo. Kot razumem, imamo 400 zdravnikov več kot pred štirimi leti. S tem je treba nadaljevati. Pred mnogimi leti je bil delež starejšega prebivalstva dosti manjši. Danes je 23 odstotkov Slovencev starejših od 65 let. To pomeni, da se povečuje tudi obremenitev v zdravstvu. Prav tako je pomembno, da se nadaljuje z zelo intenzivnim investicijskim vlaganjem v zdravstvo. Tako v UKC Ljubljana kot UKC Maribor sta bila v zadnjem mandatu dosežena velika premika – ogromno investicij je bilo realiziranih ali pa so v pripravi. Poleg tega so se tudi plače pomembno spremenile na bolje. Tudi medicinskim sestram, ki so poleg zdravnikov steber zdravstva. Kolikor vem, se pripravlja projekt digitalizacije zdravstva, kar bi administrativno razbremenilo zdravnike in zmanjšalo čakalne vrste. Država bo prav tako naredila svoje z večjimi vložki v opremo, saj je to pomembno tudi zaradi zaposlovanja. Večjo pozornost je treba nameniti vodenju in nadzoru v javnih zavodih. Tako organi vodenja kot nadzora morajo prevzeti svojo odgovornost. Organi nadzora bi morali biti kadrovani na podlagi razpisov in kompetenc. Enako je pri izboru poslovodnih kadrov. Pravzaprav bi to moralo veljati za vse panoge, kjer je država lastnik. Ni mi znano, zakaj je denimo SDH prenehal prakso javnih razpisov za nadzorne svete v gospodarskih družbah. To je treba spremeniti, saj zagotavlja večjo kakovost dela tako v zavodih kot podjetjih."

Gospod Kangler, korupcija v zdravstvu ostaja pereč problem. Po nekaterih podatkih naj bi znašala okoli 30 odstotkov pri vsakem javnem naročilu. Kako zajeziti korupcijo v zdravstvu, kaj predlagate v SDS? Mimogrede, tudi vaš predsednik Janša se je, kot je videla vsa Slovenija, pred leti družil z Božom Dimnikom na jahti poslovneža Andreja Marčiča.

Franc Kangler: "Ali pravite, da je gospod Dimnik koruptiven človek? Jaz ga poznam kot predsednika slovensko-hrvaškega društva. Nisem pa slišal, da bi bil zelo koruptiven …"

Nismo rekli, da je koruptiven. Pravimo, da je zelo vpliven akter v zdravstvu. Vprašanje pa ostaja enako – kako omejiti korupcijo v zdravstvu?

Franc Kangler: "Prejšnja Janševa vlada je ustanovila urad za javna naročila v zdravstvu, kjer bi preprečili vsako korupcijo na način, da ne bi posamezne bolnišnice v samostojni režiji nabavljale žilne opornice in podobno. Golobova vlada je ta urad prvi dan po prevzemu oblasti ukinila. Vprašati se morate, zakaj je imela Golobova vlada interes za ukinitev urada, ki je bil dobro zasnovan. Če se niso strinjali z direktorjem, bi lahko postavili drugega. Na ta način bi prerezali popkovino, ko govorimo o korupciji v zdravstvu."

Vi bi torej vrnili urad in korupcije ne bi bilo več?

Franc Kangler: "Tako je. Zakaj lahko v Avstriji kupim škatlo aspirinov po 30 odstotkov nižji ceni? Preverite vse bolnišnice v Sloveniji in ugotovili boste, katere so v rdečih številkah. Potem poglejte zasebne bolnišnice in njihove cene nabav nekaterih materialov. Kaj menite, kakšna je nabava istega produkta v državnih bolnišnicah? Zasebnik dobi ultrazvok za 30 tisoč evrov, državna isti model in isto znamko kupi za 100 tisoč evrov. Je to normalno? Ni. Tu je sum korupcije. Vprašanje je, na kateri strani."

Gospa Bregant, kako bi reorganizirali javne zavode, da ne bi delovali vsak zase in za svoj interes, ampak za interes pacienta? Bi jih bilo smiselno povezati, narediti neko regijsko upravljanje, morda 'holding bolnišnic'?

Tina Bregant: "Hudo mi je za vse bolnike, ki pod Golobovo vlado čakajo v najdaljših čakalnih vrstah v zgodovini Slovenije. Vladna antireforma je padla na ustavnem sodišču, povzročila najdaljše čakalne vrste z najvišjim številom čakajočih in z najdaljšo dveletno stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije. Kaj bi se dalo narediti? Ljudi zanima, da pridejo na vrsto. Ko pridejo do zdravnika, so zadovoljni, ker naši zdravniki so zares dobri, tudi tukaj v Mariboru imate nekaj vrhunskih strokovnjakov. Težava je priti do storitve. Zakaj? Imamo zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bi ga morali reorganizirati. Takoj je treba vključiti vse kapacitete, da ljudje z napotnico pridejo do storitve. Napotnica pomeni, da greš lahko tudi do koncesionarja. To ne pomeni, da plačamo iz žepa. Takšnih zdravnikov je več kot devet tisoč, zasebnikov pa okoli 300. Tržno zdravstvo ima zelo majhen delež zdravnikov. Ohraniti moramo javno zdravstvo. Pri reorganizaciji ZZZS je treba poskrbeti, da naše storitve ne bi bile samo na papirju, ampak da bi bile de facto izvršene. Plačilo je potrebno glede na to, koliko narediš, kaj narediš in kako narediš. Nujna je tudi debirokratizacija, potem pa pridemo do organizacije in vašega izvornega vprašanja. V Avstriji imajo to jasno razdeljeno. Potrebno bo polirati kader, resurse in vse, kar lahko naredimo centralizirano, hkrati pa decentralizirati za potrebe pacientov. Tukaj je ključna vloga regij."

Gospa Vrečko, eden od velikih premikov tega mandata je bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nastal je obvezni zdravstveni prispevek, ki pa je še vedno enak za vse, z marcem se je znova povišal, razliko pa pokrivamo iz proračuna. Zakaj niste uspeli s progresivno obdavčitvijo, k čemur ste se zavezale vse tri stranke koalicije? Kje je nastal problem?

Asta Vrečko: "V iskanju večine in konsenza. Levica ni zgolj predlagala progresivne lestvice, tudi zakon smo spisali. Eden je iz prejšnje vlade, drugega smo vložili v Levici. Pri nas glede tega ni problema, očitno pa je, da se znotraj koalicije nismo vsi strinjali o načinu. Verjamem, da bo to v naslednjem mandatu ena prvih stvari, ki jih bomo sprejeli, saj absolutno ni prav, da plačujemo vsi enako. Kdor ima manj, naj plačuje manj. Je pa bilo glede zdravstva kar nekaj sprenevedanja tudi glede upravljanja javnih zavodov. Vemo, katera stranka je najbolj naklonjena privatizaciji zdravstva, kar so pokazali v prejšnji vladi. Videli smo tudi, kako so med epidemijo covida reagirali z nabavami opreme, z onimi maskami na gumice od Zdravka Počivalška in tako naprej. Kolega Ostrc, vaš minister Bešič Loredan je z menoj sedel na vladi več kot leto dni - in prav v tistem času je bilo zamenjanih največ direktorjev in članov svetov zavodov. V Sloveniji na področju kulture in šolstva politika ne more tako hitro menjati kadra kot v zdravstvu. Očitno je skušnjava v zdravstvu prevelika."

Prehajamo na krog replik. Izvolite, gospod Stevanović.

Zoran Stevanović: "Ravno ti centri moči, ki ste jih prej omenili in pravilno ugotovili, da obvladujejo zdravstvo, kažejo na to, da mi zares nimamo javnega zdravstva, ampak privatno zdravstvo v rokah lobijev. In zato moramo speljati naše programsko izhodišče, da potisnemo čim več licenciranih zdravnikov na trg zdravstvenih storitev, financiramo pa jih lahko iz javne blagajne. Na eni strani imate državne ustanove, ki imajo izredno drage zdravstvene storitve zaradi korupcije. Zasebnik ni tako nor, da bo kradel sam sebi. Tam boste mogli tekmovati v tem in se bodo cene zdravstvenih storitev znižale, ker bomo odpravili korupcijo, da bomo lahko zares ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ne pa tako kot sedanja vlada, ki ga je spremenila v obvezno dajatev in se povrhu še hvali, da je dopolnilno zavarovanje ukinila. Obenem bi lahko ukinili koncesije, ker so nepotrebne, s čimer bi lahko skrajšali čakalne vrste. Vedno se pogovarjamo o zdravnikih, namesto da bi omenili medicinske sestre, strežnice, čistilke, ki gredo raje delat v prvo trgovino, kakor da ostanejo v zdravstvu. Ne pomaga nam na stotine novih ustanov, če nimamo kadra za delo. Za njih je treba ustvariti ugodne delovne pogoje."

Tadej Ostrc: "Imam kar nekaj replik. Najprej famozna plačna reforma. S seboj imam dve plačni listi moje sodelavke medicinske sestre. Decembra 2024 je dobila 1123 evrov, po plačni reformi naslednji mesec pa 1102 evra. Zaslužila je 20 evrov manj za več ur dela. Sam delam v zdravstvu in vidim, da so se znižale plače srednjim medicinskim sestram, ki jih najbolj primanjkuje. Druga zadeva so referenčne cene. V našem programu je zapisano, da bo to področje prevzel ZZZS po enakem vzoru kot pri zdravilih. Urada za referenčne cene, kot je bil namenjen pred tem, ne moremo imeti zaradi evropske zakonodaje. ZZZS naj kot aktivni kupec storitev določi cene žilnih opornic. Kar je več, se pač ne plača. In še nekaj glede kadrovanja. Oprostite, toda politično kadrovanje je v tem mandatu prihajalo iz kabineta predsednika vlade in Gibanja Svoboda. O tem čivkajo ptički na vejah. Samo poglejte seznam direktorjev in videli boste, kateri stranki pripadajo."

Tina Bregant: "Za privatizacijo zdravstva je največ naredila prav Golobova vlada. Zakaj? Drži, da v sistemu dela 400 zdravnikov več, vendar številni specialisti, maksilofacialni kirurgi, ortopedi kirurgi, ki so odšli iz javnega zdravstva zaradi zakonodaje te vlade, se nazaj verjetno nikoli več ne bodo vrnili."

Asta Vrečko: "Vsi pozabljate na kadrovska stanovanja. To je tisto, kar bo osebju, tako zdravnikom kot vsem drugim v sistemu, omogočilo, da bodo lažje živeli in šli v javni sistem. To je nekaj, kar se je do nastopa naše vlade absolutno in popolnoma zanemarjalo. Zdravniki so edina kategorija, ki so dobili celotno plačo v prvem obroku. Zakaj? Ker so stavkali in si to izpogajali. Edini. Brez zamere, to je treba povedati."

Tadej Ostrc: "Pa si to zaslužijo ali ne?"

Asta Vrečko: "Enako kot vsi v zdravstvu si zaslužijo višje plače. Mi smo vsi sopodpisali pogajanja."

Tadej Ostrc: "Zakaj pa niste medicinskim sestram še bolj dvignili plač?"

Asta Vrečko: "Pogajali so se vaši kolegi, mi pa smo se pogajali za naš steber, kulturo in šolstvo."

Vladimir Prebilič: "Samo eno misel bi dodal. Z Janezom Poklukarjem sem se sprehodil po naših bolnicah. Ugotovili smo, da medicinskih sester primanjkuje, še bolj pa jih primanjkuje na področju dolgotrajne oskrbe in nege na domu. Tam skorajda nimamo nikogar in občine praktično ne morejo zagotavljati nege na domu. Zato predlagam podobno rešitev kot pri božičnici – dajmo ta trenutek vsem medicinskim sestram 200 evrov povišice, da bodo lažje opravljale svoje delo. To si menda lahko privoščimo v tej državi."

Alenka Bratušek: "Zakon o javnih zavodih je treba novelirati. Star je 25 let ali še več. ZZZS mora absolutno postati aktivni upravljavec. Nobenega ideološkega boja se ne gremo. Mi se borimo za bolnika. Tisti, ki govorite o zasebnem sektorju, privatnih zdravnikih, se pač borite za dobičke zasebnikov. Pika. Drugače ne gre. In vsem predlagam, da uredite v zasebnem sektorju tudi tiste najtežje in najdražje stvari. Ni pošteno, da to ostane na plečih UKC Ljubljana, UKC Maribor in ostalih regionalnih bolnišnic, tisti del, kjer je mogoče veliko zaslužiti, pa bi pripeljali k zasebnikom. To je povsem nepošteno. Glede plač velja poudariti, da sledita še dve tranši. Torej, medicinska sestra je doslej dobila dve povišanji, oktobra sledi tretje, ob koncu leta pa še četrto povišanje. Če pa smo se spustili na raven, komu je žal za bolnike, bom spomnila kolege iz prejšnje vlade. V domovih za starejše ste v času covida pustili umreti starostnike, ker je bila vaša strategija, da se jih ne splača voziti v bolnišnice. Na žalost. Obstaja tvit o tem."

Debata se je razvnela. Gospod Kangler in gospod Sovič še nista prišla do besede v tem krogu replik. 

Franc Kangler: "To, kar sem slišal od gospe ministrice, je velika žalost."

Alenka Bratušek: "No, grem iskat tvit. To ste objavili."

Franc Kangler: "Jaz vas nisem prekinil, imejte malo kulture tu v Mariboru."

Alenka Bratušek: "Kdo to reče? Kdo to reče?"

Franc Kangler: "Smem? No, Golobova vlada je 1. januarja 2024 izpeljala zdravstveno reformo. Videli smo rdeče plakate ob cesti z napisom: 30 dni do specialista. Gredo se vojno z zdravniki, pozabili pa so na bolnike. To je dejstvo. Kam nas je ta reforma pripeljala? Tako daleč, da morajo nekateri bolniki čakati več kot dve leti na specialiste. Mi v SDS pravimo: denar naj gre bolnikom, ne glede na to, ali se zdravijo v javnem ali zasebnem zdravstvu. Tu je še nekaj statističnih podatkov: brez osebnega zdravnika je na današnji dan 136.533 zavarovancev. Brez ginekologa je na današnji dan 229.416 žensk. Brez pediatra je na današnji dan 15.814 otrok. Do sem nas je pripeljala Golobova vlada."

Od kod vam ti podatki? Kdo je vir?

Franc Kangler: "Poglejte statistične podatke, boste tam videli."

Alenka Bratušek: "Samo še to povem, da vam bom tisti tvit prilimala, da boste videli."

Boris Sovič: "Bodimo zdaj kulturni, kolega Kangler, kot smo rekli."

Malo še zdržimo, dobro debatirate, tudi publika vas zbrano posluša.

Boris Sovič: "Čakalne dobe so velik problem, ne smemo si zatiskati oči. Moti pa me to, da izpade, kot da so se čakalne dobe zgodile v času te vlade. Kot da jih prej ni bilo. Neka stranka je pred več kot desetimi leti obljubila, da bo v treh mesecih rešila vse čakalne dobe. Seveda ni šlo, ker gre za težak problem in nima smisla, da o tem politiziramo. Gre za resno težavo. Šele z večjimi vložki v zdravstvo, z digitalizacijo in boljšim upravljanjem domnevam, da bomo lahko ta problem lažje rešili. In samo še to - Maribor je edino mesto v državi, kjer so ljudje s samoprispevkom zgradili svojo bolnico. Maribor je edini, ki je s prispevkom občin – se boste spomnili, Kangler? - sofinanciral začetek delovanja medicinske fakultete. To je nekaj, kar se mora upoštevati tudi pri vlaganjih. Veseli smo, da je bil v času sedanje vlade narejen premik, bo pa potrebno še veliko dela."

Tadej Ostrc: "Vsi na tem soočenju se strinjamo, da smo za močno in delujoče javno zdravstvo. Je tako? Mislim, da je to brez primere in si lahko damo roko. In kaj je treba narediti? Politiko je potrebno umakniti iz ideoloških bojev in se zavezati, da bo ureditev zdravstva postal projekt več prihodnjih vlad. Moramo se poenotiti. Če tega nismo sposobni... Ureditev zdravstva je test zrelosti države in če politika ni sposobna urediti zdravstva, imamo za talce paciente in bolnike."

Tina Bregant: "Žalosti me vsa agresija, ki ni usmerjena v reševanje bolnikov. To me res moti. Kar se tiče domov za starejše, vemo, da so bili prostori neustrezni, majhni, z izčrpanim kadrom in dejansko s to reformo, kjer imajo sestre in negovalke manj, jih je v domovih za starejše še manj. Nobeni zidovi nam ne bodo pomagali, če mi ne bomo imeli ljudi, ki bodo skrbeli za naše najranljivejše. To so naši starejši."

Alenka Bratušek: "Kar se tiče domov za starejše, bom še enkrat povedala obema. Tisti tvit, ki ga sedaj nimam s seboj, bosta dobila na socialnih omrežjih. Objavila ga je Janševa vlada. Mene je takrat bolelo srce in boli me še danes, če nekdo reče, da se starejše ne splača peljati v bolnišnico, ker se njihovo življenje končuje. To je vaša vlada napisala. Dobita ta tvit oba."

* Se nadaljuje. V nadaljevanju objavljamo še vprašanja o inflaciji, draginji in ukrepih ter politična vprašanja.