Prejšnje vodstvo ministrstva podatkov ni želelo natančno razkriti, aktualno vodstvo pa je razkrilo dokument, v katerem so našteti nekateri večji infrastrukturni projekti. Dokument je označen z določeno stopnjo zaupnosti, zato so tudi podatki ohlapnejši, so za Televizijo Slovenija pojasnili na ministrstvu.
Natov sekretariat med obrambne izdatke ni štel predvsem prometne infrastrukture v vrednosti 360 milijonov evrov. Zveza Nato je zavrnila, da se med obrambne stroške šteje gradnja železniške postaje v Ljubljani in na primer povečevanje pristaniških zmogljivosti v Luki Koper. V Bruslju se niso strinjali niti s tem, da se med obrambne stroške šteje rekonstrukcija in razširitev tako primorske kot tudi štajerske avtoceste, čeprav spadata v tako imenovani Natov koridor oziroma evropsko omrežje vojaške mobilnosti, navaja TVS.
Upoštevali niso niti gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača in povečanja nekaterih transportnih zmogljivosti za Slovenske železnice, ki jih je prejšnja vlada prav tako uvrstila med obrambne izdatke.
Kljub zmedi z lanskimi odstotki za obrambo je vlada Roberta Goloba od začetka mandata izdatke za obrambo z 1,3 odstotka BDP po Natovih analizah zvišala na 1,57 odstotka. V denarju to pomeni dvig s približno 740 milijonov evrov na nekaj več kot milijardo evrov.
Slovenija bo letos edina članica Nata, ki bo za temeljne obrambne potrebe namenila manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo v torek objavljene ocene zavezništva. "Ogrožena ni zgolj kredibilnost države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost," je ob tem zapisal premier Janez Janša, ki se je udeležil vrha Nata v Ankari.
Kot je razvidno iz poročila zavezništva, objavljenega tik pred začetkom vrha, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka BDP. Tako bo po ocenah Nata ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP. Lani sta poleg Slovenije manj kot dva odstotka namenili še Albanija in Češka.
