Prostrano območje v okolici Slunja na Hrvaškem so najprej na višini 3500 metrov preleteli brezpilotni letalniki Bayraktar, ki so izvajali obveščevalno-izvidniške aktivnosti s prenosom podatkov poveljnikom. Letalnike so sicer upravljali iz sto kilometrov oddaljenega Zagreba. Sledil je nalet hrvaških lovcev Rafale, ki so zadevali sovražne cilje z integriranim 30-milimetrskim topom. Postopoma so se v akcijo vključevale še vojske drugih zavezniških in partnerskih držav, med drugim tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so v akciji tudi z oklepnikov Hummer izstrelili dve raketi Spike. Naposled so bili vojaški cilji akcije doseženi, s čimer so predstavniki združenih vojsk zbranemu občinstvu demonstrirali svojo bojno zmogljivost in operabilnost. To je bil tudi eden od namenov mednarodne vojaške vaje Combat Power 2026, v kateri je med 3600 vojaki sodelovalo tudi 130 slovenskih. V prikazani vaji so sodelovale vojske Hrvaške, Slovenije, Črne gore, Italije, Albanije, Portugalske, Kosova in ZDA.
Kaj je z gasilnim modulom za Spartana?
Če držijo navedbe načelnika Generalštaba Slovenske vojske Boštjana Močnika, bo Slovenija kmalu bogatejša za novo zmogljivost za ukrepanje ob požarih. Gre za modul za gašenje, ki bo nameščen v transportnem vojaškem letalu Spartan in ki ga je Slovenija kupila že leta 2022. "Sistem gašenja sen videl pred približno letom in pol še v fazi razvijanja," pojasnjuje Močnik, ki ocenjuje, da je razvoj omenjenega modula v zadnji fazi. "Veselim se, da bomo imeli to novo zmogljivost v državi čim prej, in verjamem, da bo več kot dobrodošla," pravi.
Poskrbeli za dovolj premorov in vode
Slovenska vojska sicer že več let sodeluje v vajah na vojaškem poligonu v Slunju, kar ji omogoča streljanje z artilerijo na večje razdalje in tudi streljanje na gibljive tarče z raketami Spike. "Navsezadnje pa je zelo pomembno predvsem to, kar delamo vojaki skupaj, da se torej urimo znotraj zavezništva," poudarja načelnik Generalštaba Slovenske vojske Boštjan Močnik. Pri tem, pravi, ni bilo nobenih težav glede interoperabilnosti sodelujočih vojska: "Če smo vojaki po čem specifični, smo verjetno po tem, da se znamo hitro prilagoditi." Slovenskemu kontingentu v Slunju poveljuje tudi podpolkovnik Dejan Šibilja, sicer poveljnik 460. artilerijskega bataljona. Kot pravi, je sodelovanje v tovrstnih vajah pomembno tudi zato, da se lahko primerjajo z drugimi vojskami v zavezništvu: "Ali smo na isti ravni in lahko med sabo sodelujemo po normalnih postopkih ali pa je to treba storiti preko častnikov za povezavo."
Slovenija v Pariz pošilja sedem vojakov
Medtem ko se na Hrvaškem predsednik države Zoran Milanović in predsednik vlade Andrej Plenković prerekata o tem, ali se bodo pripadniki hrvaške vojske udeležili vojaške parade v Parizu, je načelnik Generalštaba Slovenske vojske Boštjan Močnik potrdil, da se bo vojaške parade udeležilo tudi sedem gardistov Slovenske vojske. Na vprašanje hrvaškega novinarja, ali se bodo slovenski vojaki parade udeležili kot predstavniki države tako imenovane koalicije voljnih, Močnik odgovarja zgolj, da Slovenija pošilja vojake na parado na povabilo Francije.
V nekaterih postopkih so slovenski vojaki celo boljši, pravi, v drugih pa jim še nekaj manjka, predvsem glede tehnike in izkušenj, a na splošno so na približno isti ravni kot drugi. Kontingent je v glavnem sestavljen iz pripadnikov 460. artilerijskega bataljona, med drugimi pa so v njem sodelovali še inženirski oddelek, ki je urejal ognjene položaje, protioklepna oddelka iz 1. in 72. brigade, ki uporabljata protioklepne sisteme Spike, pa tudi enota za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo. Pri tem so imeli v zadnjih dneh težke razmere pod žgočim soncem: "Vojaki smo zmeraj motivirani, ko se lotimo neke naloge, to je naš kruh. Treba se je usposabljati tudi v najtežjih pogojih," pravi Šibilja in doda, da so pri tem poskrbeli za več premorov in zadostne količine vode.
Streljajo lahko dlje kot doma
Vsakokratne vaje se spreminjajo tudi glede na dogajanje na svetovnih bojiščih: "Naš čas zadrževanja na ognjenem položaju je veliko krajši," pravi Šibilja. Pri tem doda, da morajo, potem ko odprejo ogenj, položaj spremeniti v največ petih minutah. Udeležba v tovrstnih vajah pa je pomembna tudi za mlajše pripadnike Slovenske vojske. Tako je recimo vojakinja Hana Škafar v Slunju prvič imela možnost izstreliti raketo Spike z vozila Hummer. "Izkušnja je bila super," pravi Prekmurka, ki bo septembra dopolnila 21 let. V vojski je zaposlena eno leto, za to pa se je odločila, ker jo je to delo vedno zanimalo, saj je razgibano in terensko, pravi: "Ne maram sedenja v pisarni in da bi osem ur delala na računalniku." Z vajo je bila po lastnih besedah zadovoljna tudi vojakinja Teja Tropan, ki je tam sodelovala kot prinašalka smodniškega polnjenja na top havbici. Kot izpostavlja, so lahko v Slunju s havbicami streljali na razdalji desetih kilometrov, kar je približno dvakrat dlje od tistega, kar jim omogoča vadba na domačem poligonu na Počku. Zato, pravi, jim pride prav urjenje v sklopu mednarodnih vojaških vaj ali misij v tujini.
Svoboda zahteva pojasnila glede obrambnih izdatkov
Poslanska skupina Gibanja Svoboda je na ministra za obrambo Valentina Hajdinjaka naslovila poslansko vprašanje, v katerem ga sprašujejo po načrtih v zvezi z obrambnimi izdatki. Ob tem si tudi v luči prihajajočega vrha Nata v Ankari želijo poenotenja o tem, da je obramba širok pojem in ne pomeni le nakupov orožja. Poslanci Svobode v poslanskem vprašanju Hajdinjaka tako sprašujejo, ali napovedano sledenje zavezam Nata pomeni več državnega denarja za orožje in manj za projekte dvojne rabe, namenjene odpornosti in širši varnosti, je danes v izjavi v državnem zboru povedal poslanec Martin Premk. Bo šla razlika med 1,6 in dvema odstotkoma proračuna za področje obrambnih izdatkov, ki naj ne bi bila skladna z metodologijo Nata, "samo za nakupe orožja, za nakupe tankov in topov ali bomo vztrajali pri tem, kar je delala prejšnja vlada, da bi ta denar vlagali tudi v varnost in odpornost, torej tudi v infrastrukturne projekte, v bolnišnice in ceste", se je vprašal. Ob tem v Svobodi ocenjujejo, da gre pri vlaganju celotnih sredstev zgolj v orožje za zadovoljevanje ameriških interesov, ne pa za vlaganje "v zadeve, ki so koristne za naše državljane". (sta)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
