Igor Selan
Čeprav mnogi menijo, da osem javnih sanitarij, kolikor jih imamo v Mariboru, ni dovolj, se na mariborski občini s tem ne strinjajo. Pri tem se sklicujejo na primerjavo z drugimi slovenskimi mesti, ki kaže, da ima Ljubljana trinajst javnih sanitarij za 290 tisoč prebivalcev, Celje šest za približno 38 tisoč prebivalcev, Kranj pa za enako število prebivalcev celo samo eno.
A problem ni le malo število javnih sanitarij, ampak tudi njihova razporeditev in delovni čas. V ožjem mestnem središču, kamor gravitira največje število obiskovalcev mesta, so sicer res kar tri od osmih stranišč - eno na Partizanski cesti pri TIC-u, drugo na Vodnikovem trgu pri osrednji tržnici, tretje pa na Lentu ob Starem mostu - a nobeno ni odprto ponoči. Še več, WC na tržnici je dostopen vsak dan le med 7. in 13. uro, WC na Lentu pa je uporabnikom tako ali tako na voljo le med 1. marcem in 31. oktobrom. Opazili pa smo, da je slednji od 8. do 19.45, ko je uradni delovni čas, večkrat tudi zaprt. Ob tem sta v centru mesta res še dve javni stranišči, a obe v Mestnem parku, eno pri akvariju, drugo pa pri otroških igriščih.
V preostalih delih mesta so tako locirana le tri javna stranišča, v Magdalenskem parku (zaprto ob nedeljah in praznikih), pri pokopališču Dobrava in ob Pekrskem potoku in pri osnovni šoli Leona Štuklja (zaprto med 1. novembrom in 28. februarjem), ki pa je namenjeno le invalidom, ki so predhodno pridobili univerzalni evro ključ za odklepanje.
Poseben problem (ne)dostopnost za gibalno ovirane
Bolj kot v številu in razporejenosti javnih sanitarij na občini sicer problem vidijo prav v njihovi nedostopnosti za gibalno ovirane osebe. Tem so namreč trenutno prilagojene le štiri lokacije, poleg že omenjene še pri tržnici, akvariju in na Dobravi. "Na tem področju prejemamo tudi redne pobude in prošnje uporabnikov," pravijo na občini. To je tudi razlog, da je še v letošnjem proračunu predvidena ureditev dostopa za gibalno ovirane osebe tudi do sanitarij na Lentu ter dodatno do sanitarij na Trgu Leona Štuklja, ki pa so uporabnikom tako ali tako na voljo le ob večjih prireditvah.
Na občini sicer neširitev mreže javnih sanitarij opravičujejo s prostorskimi in finančnimi omejitvami. Kot pravijo, je ustreznih lokacij za njihovo postavitev v mestnem prostoru razmeroma malo, poleg stroškov ureditve pa je treba upoštevati še poznejše upravljanje in vzdrževanje. Zanimivo pri tem je, da niti občina niti Snaga, ki upravlja javna stranišča, ne spremljata števila uporabnikov.
Zaradi povedanega občina sama ureditve novih javnih sanitarij zaenkrat ne načrtuje, bi pa lahko dvojne vendarle uredila. A le, če bodo za ureditev stranišča ob igrišču v Pekrah oziroma ob Skateparku v Novi vasi glasovali občani v okviru participativnega proračuna.
O štirih primerih vandalizma obvestili celo policijo
Kot še sporočajo iz občine, jih vzdrževanje obstoječe mreže javnih stranišč mesečno stane približno 14.500 evrov, kolikor v povprečju znašajo stroški vzdrževanja, čiščenja in materiala. Kot rečeno, za red, čistočo in vsakodnevno vzdrževanje skrbi Snaga, občina pa kot lastnica zagotavlja sredstva za vzdrževanje in potrebne posege.
Dodatne stroške povzroča tudi vandalizem, pri čemer se pogostost in obseg poškodb med posameznimi lokacijami razlikujeta. Štirje primeri poškodb sanitarne opreme letos so bili tako obsežni, da je Snaga o njih celo obvestila policijo, medtem ko manjše poškodbe odpravljajo sproti. Na občini opozarjajo, da lahko poškodbe začasno vplivajo tudi na dostopnost sanitarij, podrobnejših podatkov o stroških popravil zaradi vandalizma pa niso navedli.
