Timotej Milanov
V začetku tedna je bila ukrajinska prestolnica tarča novega smrtonosnega raketnega napada. Ubitih je bilo najmanj šestnajst ljudi. Tako se ob vrhu zveze Nato v Ankari nadaljuje vojna v Ukrajini, pri čemer se po pričakovanju vojne aktivnosti v poletnih mesecih krepijo. Med dogodki, ki so odmevali v zadnjih dneh, so tudi vse pogostejši ukrajinski napadi na Krim. Po nekaterih ocenah analitikov gre za poskus Ukrajine, da bi omenjeno območje vključila v vojno in destabilizirala, s tem pa bi tudi povečala pritisk na politično vodstvo v Moskvi. Vprašanje pa je, če je to strategija, ki se jim lahko obrestuje. Obramboslovec dr. Klemen Grošelj meni, da gre poleg same strategije tudi za nekaj maščevalnosti v zvezi z regijo, ki jo je Ukrajina izgubila že leta 2014. "Tovrstne strategije so v zgodovini običajno pripeljale do drugačnih reakcij med prebivalstvom. Namesto da bi povzročile razdor v družbi, so običajno povzročile ravno nasprotno - družbeno konsolidacijo. Ukrajinska strategija, tudi če je podprta s strani Evropske unije, je tako lahko po svoje zelo tvegana, saj lahko privede do dodatne eskalacije," meni Grošelj, ki poudarja, da zadnji ruski napadi na ukrajinska mesta in infrastrukturo že kažejo na močno eskalacijo vojne v Ukrajini.
Večje ofenzive malo verjetne
Putin je nedavno na obisku frontne črte, pri čemer natančna lokacija ni bila razkrita, napovedal zavzetje dodatnega ukrajinskega ozemlja. Je možno v poletnih mesecih pričakovati tudi poskuse večjih ofenziv na bojiščih? Grošelj meni, da ne: "Ukrajina ima v tem trenutku tehnološko prevlado z droni srednjega dosega do 150 kilometrov, kar Rusom povzroča velike težave, tudi zaradi napadov na rafinerije in naftno infrastrukturo. A na drugi strani ima Ukrajina resne težave s popolnjevanjem svojih enot, njihove obrambne linije pa so zelo tanke." Grošelj tako pričakuje nadaljevanje sedanjega načina bojevanja brez poskusov večjih prodorov. "Narava te vojne je doslej že potrdila, da so v pogojih intenzivne uporabe dronov in artilerije veliki oklepno-mehanizirani prodori praktično neizvedljivi. Menim, da nobena od obeh strani niti nima človeškega ali kadrovskega potenciala za nek res obsežen klasični vojaški prodor." Grošelj ocenjuje, da se bodo vojna prizadevanja v prihodnje osredotočila na območje okoli Kramatorska in Slovjanska, kjer je ukrajinska obramba dobro utrjena.
Zavezništvo napovedalo nadaljnjo krepitev
Članice Nata so na vrhu v Ankari sprejele deklaracijo, v kateri so med drugim izpostavile, da so lani evropske zaveznice in Kanada povečale obrambne izdatke za več kot 139 milijard dolarjev. V Ankari je bilo naznanjenih za več kot 50 milijard dolarjev novih javnih naročil na področju obrambe. "Nadaljevali bomo z delom za odpravo ovir v obrambni trgovini med zaveznicami in izkoristili partnerstva Nata za čim večjo globino obrambne industrije in sodelovanje," so zapisali v deklaraciji, v kateri so se zavzeli za krepitev obrambnih zmogljivosti zaveznic na vseh področjih, vključno z globokimi preciznimi napadi, zračno in raketno obrambo, brezpilotnimi sistemi, najsodobnejšimi tehnologijami in obveščevalnimi zmogljivostmi. Hkrati je v deklaraciji izpostavljen prispevek Ukrajine k čezatlantski varnosti: "Zaveznice so enotne v naši neomajni podpori Ukrajini pri obrambi njene svobode, suverenosti in ozemeljske celovitosti." Članice Nata so se zavezale, da bodi tudi v naslednjem letu za Ukrajino zagotovile za 70 milijard evrov vojaške opreme, pomoči in usposabljanja, s čimer bo pomoč ostala na isti ravni kot letos.
Kako dolgo lahko še traja vojna?
Pomanjkanje človeških virov sicer obe strani pesti že dlje časa, prav tako so bile pogoste ocene analitikov, da se bo vojna končala, ko bosta obe strani izčrpani, a tega trenutka še ni na vidiku. Grošelj je v analizi stanja na fronti razmere primerjal s stanjem na frontih črtah na tem območju v času druge svetovne vojne. Pri tem je ugotovil, da je bilo takrat na obeh straneh v bojih skupno udeleženih tri milijone vojakov, danes pa, pravi, jih imata obe strani skupno zgolj milijon in pol: "Če bi torej katerakoli stran želela izvajati kakšne bolj obsežne vojaške operacije, bi morala imeti precej večjo vojsko."
Slovenija bo za Ukrajino prispevala 50 milijonov evrov
"Slovenija bo letos prispevala toliko kot v lanskem letu, se pravi 50 milijonov ameriških dolarjev," je Janez Janša po vrhu Nata povedal o novem slovenskem prispevku v okviru pobude PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja Ukrajini. Dodal je, da je bila napoved na vrhu v Ankari "lepo sprejeta". Pojasnil je, da bodo ta sredstva namenjena predvsem krepitvi ukrajinskega sistema protizračne obrambe. "V tem trenutku gre za vprašanje življenja in smrti civilistov v Kijevu," je povedal premier. Ob tem je za prihodnji teden napovedal obisk v Ukrajini, kjer se bo predvidoma udeležil srečanja Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Še pred tem bo v Parizu sodeloval na srečanju držav tako imenovane koalicije voljnih za podporo Kijevu. STA
Politični trendi v Evropi kot opozorilo
Medtem se nadaljuje proces oboroževanja evropskih držav, ki ga poleg Nata spodbuja tudi Evropska komisija, kar pomeni višanje obrambnih izdatkov in zagon obrambne industrije, a Grošelj kritično poudarja, da se kljub ogromnim izdatkom evropske obrambne zmogljivosti doslej še niso bistveno povečale: "Recimo nabava ameriških helikopterjev Chinook, ki jih je naročila Nemčija, se bo podražila za milijardo evrov, dobave pa bodo zakasnile. Vprašanje je, če se bodo zaradi večjih obrambnih izdatkov res povečale obrambne zmogljivosti, ali pa so se obrambni izdatki povečali zaradi višjih cen." Zahodna podpora medtem za Ukrajino ostaja ključnega pomena, saj ta brez nje ne bi preživela, dodaja Grošelj: "A pri tem ne gre samo za politično voljo, temveč za vprašanje dejanskih zmogljivosti in tega, ali je EU še sposobna zagotoviti vse tisto, kar zdaj obljublja. Kajti politični trendi v Evropi so pač takšni, da si težko na primer predstavljam, da bo nemška podpora Ukrajini še vedno tako trdna, če bo na oblast prišla AfD." Grošelj tako opozarja, da tudi Evropa ne bo mogla neskončno podpirati te vojne, zato bi lahko pogajanja, v katera bi bile vključene ZDA, Ukrajina, Rusija in EU, pri čemer bi določeno vlogo odigrala tudi Kitajska, po njegovem mnenju pomenila nek politični moment, ki bi približal konec vojne: "A trenutno ne vidim tega momenta." Rusi enostavno ne želijo pristati na prekinitev ognja, pravi Grošelj, ker na podlagi preteklih izkušenj meni, da bi to predstavljalo samo priložnost za Ukrajino, da se vojaško okrepi. Rusi tako na dogovor ne bodo pristali, dokler ne bodo dosegli zastavljenih vojaških ciljev, pred tem pa ima zadržke tudi ukrajinsko politično vodstvo, še izpostavlja Grošelj: "Ker politični dogovor bo pomenil izgubo ozemlja in tisti, ki bo podpisal ta dogovor, bo seveda izgubil oblast."
Janša: Ne bomo goljufali
Predsednik vlade Janez Janša je ob robu vrha Nata v Ankari ponovil, da bo Slovenija izpolnila zaveze, ki jih je dala zavezništvu: "Bo pa to težje izpolniti. Recimo, ko je na začetku prejšnjega mandata Golobova vlada prekinila pogodbo za oklepnike Boxer, ki jih je prej Slovenija obljubljala Natu že ne vem koliko časa, je plačala kazen za to, poleg tega pa so se podražili. Danes je po štirih letih zaradi znanih razlogov in situacije v svetu približno tak oklepnik praktično še enkrat dražji." Pri tem je poudaril, da nova vlada ne bo med obrambnimi izdatki prikazovala stvari, ki ne sodijo tja: "V naši vladi ne bomo goljufali. Držali bomo besedo, ki smo jo dali zvezi Nato."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
