Vrh Nata: Bo Slovenija izpolnila pričakovanja zavezništva?

V Ankari se je začel vrh zveze Nato, na katerem je tudi tokrat v ospredju vprašanje večanja obrambnih izdatkov. Vrha se udeležujejo tudi predsednik vlade Janez Janša, zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak. Že pred vrhom je generalni sekretar Nata Mark Rutte jasno izrazil pričakovanja do držav članic, pri čemer bodo v zavezništvu osredotočeni na konkretne rezultate: "Pričakuje se, da bodo zaveznice prikazale, kako zaveze, sprejete lani v Haagu, udejanjajo v obliki močnejših oboroženih sil, povečane obrambne proizvodnje in dodatnih zmogljivosti, potrebnih za obrambo zavezništva." Kot je znano, so članice Nata v Haagu sprejele dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na višino petih odstotkov BDP do leta 2035. Potem ko je prejšnja vlada sporočala, da je Slovenija lani obrambne izdatke dvignila na 2,05 odstotka ali 1,4 milijarde evrov, je bilo po ugotovitvah Nata za obrambne izdatke namenjenih zgolj 1,57 odstotka BDP ali 1,1 milijarde evrov. To so tudi številke, ki jih ministrstvo za obrambo (MORS) po novem uporablja. Slovenija naj bi konkretne načrte glede prihodnjih obrambnih izdatkov predstavila že v Ankari, zato smo zaprosili za informacije glede teh načrtov v kabinetu predsednika vlade, kjer pa so pojasnili, da bo Janša predvidoma podal izjavo danes popoldan. Se je pa Janša včeraj na družbenem omrežju X odzval na objavo podatkov Nata, po katerih je Slovenija edina članica zavezništva, ki za obrambo namenja manj kot dva odstotka BDP: "Ogrožena ni zgolj kredibilnost slovenske države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic?"

Kajzer: Cilj je sposobnejše zavezništvo

Kajzer je med ključnimi sporočili slovenske udeležbe na vrhu v Ankari na X-u izpostavil, da sprejete odločitve ne bodo zgolj obravnavale neposrednih izzivov, temveč bodo oblikovale tudi evroatlantsko varnostno okolje za prihodnja leta. "Kolektivna obramba in skupni vrednostni temelj seveda ostaja jedro Nata, vendar se strateško okolje spreminja. Grožnje so večdomenske, hitrejše in bolj kompleksne," piše Kajzer, ki dodaja, da tradicionalne matrike te realnosti ne zajamejo več. "Zdaj so pomembni rezultati: zmogljivosti za premestljivost, industrijske zmogljivosti in operativna pripravljenost. Močnejši evropski prispevek je bistvenega pomena – vendar omejitve obrambno-industrijskega sodelovanja spodkopavajo učinkovitost in počasen odziv. Te omejitve so postale strateške obveznosti. Evropske obrambne pobude morajo še naprej v celoti vključevati vse zaveznice Nata. Pravo vprašanje ni le, kako se odzovemo, temveč tudi, kako organiziramo sodelovanje na način, ki odraža današnje realnosti. Vrh v Ankari bo zavezništvo vodil pri usklajevanju njegovih struktur s svetom, s katerim se sooča." Cilj zavezništva je pri tem jasen, meni Kajzer, to pa je bolj koherentno, sposobno in odporno zavezništvo.

Nove pogodbe v vrednosti več milijard

Rutte je pred vrhom napovedal tudi sklenitev novih pogodb za nabavo obrambne opreme v vrednosti več deset milijard evrov: "To bo spodbudilo rast naših gospodarstev, pospešilo inovacije in podprlo na sto tisoče delovnih mest na obeh straneh Atlantika." Ena glavnih tem vrha je tudi nadaljnje zagotavljanje pomoči Ukrajini. "Vse zaveznice morajo prispevati svoj delež, da se bo tok podpore Ukrajini ohranil. Varnost Ukrajine je namreč tesno povezana z našo lastno varnostjo," je glede tega povedal Rutte. Krepitev obrambne industrijske baze v državah članicah je prav tako pomemben del vrha. Tudi Hajdinjak je ob robu vrha opravil vljudnostni obisk v turškem podjetju Alsean, ki med drugim proizvaja mornariški oborožitveni sistem SMASH, s katerim je bila v sklopu posodobitve opremljena tudi patruljna ladja Slovenske vojske Triglav.

Včeraj je bil v Ankari tudi forum obrambne industrije, kjer je, kot so sporočili iz Nata, več zaveznic oblikovalo nove večnacionalne koalicije za nabavo. "Skupaj bodo pridobile ključne zmogljivosti, zlasti na področju zračne obrambe in napadalnih sistemov. Cilj teh koalicij je združiti povpraševanje, uskladiti nabavo in pospešiti dobavo prepotrebne opreme tako za zavezniške sile kot za Ukrajino," so zapisali v sporočilu za javnost in ob tem kot pomembno izpostavili dejstvo, da so se ZDA in več vodilnih ameriških obrambnih podjetij dogovorili za nove pobude za soproizvodnjo z večjimi evropskimi obrambnimi podjetji. Med drugim so se nekatere države članice (Slovenije ni med temi) dogovorile za skupne projekte povečanja zmogljivosti na področju letal za strateški transport in oskrbo z gorivom v zraku. Novi projekti so napovedani tudi na področju vesolja in nadzora, proizvodnje streliva, boja proti dronom in izboljšanja zmogljivosti za napade dolgega dosega.