Vsebino omogoča AVP
Ta teden je Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) začela z nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas, ki bo trajala do 16. marca. Namen akcije je povečati delež pripetosti z varnostnim pasom med vožnjo, podučiti, kako se pravilno namesti varnostni pas, dvigniti kulturo zavedanja pomembnosti uporabe varnostnega pasu ter posledično zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč.
Po podatkih študije AVP bi namreč dosledna uporaba varnostnega pasu v povprečju vsako leto rešila 10 do 15 življenj Slovencev, saj kar tretjina žrtev lanskih prometnih nesreč s smrtnim izidom ni uporabljala varnostnega pasu, med žrtvami pa je žal največ mladih.
Pripenjanje varnostnega pasu namesto izgovorov
Vozniki in/ali sopotniki, ki jih policisti zaustavijo in kaznujejo za neuporabo varnostnega pasu, pogosto najdejo tisoč in en izgovor. Pa vendar: uporaba varnostnega pasu ni le obvezna, je tudi precej lažja od iskanja izgovora. Varnostni pas je namreč eden ključnih dejavnikov varnosti v prometu, saj skupaj z zračno blazino ob trku upočasni in prepreči gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in tako prevzame velik del sile, ki se sprosti ob trku. Posledice za potnike so blažje, kot bi bile brez uporabe omenjenih varnostnih pripomočkov.
Dosledna uporaba varnostnega pasu zato zmanjša tveganje smrti kar za polovico. Potrebujete boljši motiv?
Ali ste vedeli?
Ob hitrem pojemku, posebej pa ob trku, se predmeti in osebe v vozilu spremenijo v leteče predmete in osebe. Da, dobesedno poletimo. In to silovito, posebej če ne uporabljamo varnostnega pasu. Varnostni pas blaži tudi posledice zaradi naletne teže posameznika, ki je enaka ne glede na sedež v vozilu. Naletna teža osebe z 80 kilogrami je pri hitrosti 50 km/h skoraj dve toni, pri hitrosti 90 km/h pa več kot šest ton. Brez dvotočkovno vpetega pasu preko prsnega koša nimamo nobenih možnosti, da bi ob trku ostali v sedežu …
Osveščanje prinaša rezultate
AVP že 15 let uspešno izvaja projekt Pasavček, s katerim spodbuja k uporabi varnostnih pasov ter pravilni in dosledni uporabi otroških varnostnih sedežev med najmlajšimi udeleženci v prometu, torej pri otrocih, manjših od 150 cm.
Opazovanja na terenu so pokazala pozitiven trend, saj se je stopnja pripetosti otrok iz 54 % v letu 2005 zvišala na 94 % v letu 2018, kar je pohvalno.
