Pri večini investicijskih projektov ni sistematično proučilo potreb ciljnih skupin in upoštevalo prošenj šol, večja projekta so predčasno prekinili.
Sodišče je v reviziji poslovanja ministrstva od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025 ugotovilo, da je ministrstvo v okviru digitalizacije izobraževanja "pripravilo akcijski načrt, nato pa ni opredelilo, kaj konkretno je treba narediti ali kdo bo to izpeljal," so zapisali v sporočilu za javnost. Kljub nejasnim načrtom je vzpostavilo investicijske projekte v načrtovani vrednosti skoraj 84 milijonov evrov, do konca obdobje, na katerega se je nanašala revizija, so porabili skoraj 39 milijonov evrov. Med projekti so bili po navedbah sodišča projekti za izboljšanje znanj učiteljev in učencev, projekti za izboljšanje tehnične opremljenosti, ministrstvo pa je nameravalo razviti tudi več informacijskih rešitev in elektronskih storitev. Kot so navedli v reviziji, je ministrstvo sprejelo akcijski načrt digitalnega izobraževanja s 150 izvedbenimi ukrepi.
V številnih primerih pa pri ukrepih ni opredelilo razumljive vsebine, jasnih ciljev, nosilcev, časovnice in izvedbenih korakov, zato ni bilo jasno, kako namerava z njimi doseči zastavljene cilje. "Ministrstvo je na področju digitalizacije izobraževanja vzpostavilo 27 investicijskih projektov in sodelovalo še v 10 projektih drugih organizacij, ki naj bi bili večinoma zaključeni do konca junija 2026. Investicijski ukrepi ministrstva niso izhajali iz načrtovanih ukrepov," so opozorili na računskem sodišču. Ministrstvo pa po ugotovitvah sodišča za večino projektov ni proučilo, kaj ciljne skupine potrebujejo. Tako je leta 2022 začelo projekt uvedbe različnih informacijskih rešitev in elektronskih storitev za šolstvo, šele leta 2025 pa je opredelilo, katere dejavnosti naj bi rešitve podpirale in koliko rešitev naj bi uvedlo. Do takrat je v projekt vložilo že 800.000 evrov od načrtovanih 5,9 milijona evrov. Pri izboru rešitev pa po navedbah računskega sodišča ni upoštevalo potreb, ki so jih izrazili vzgojno-izobraževalni zavodi. Ob tem je ministrstvo dva večja investicijska projekta predčasno prekinilo.
Eden od njiju je bil lastna informacijska rešitev za vodenje in upravljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov v načrtovani vrednosti 2,3 milijona evrov, ki naj bi nadomestila obstoječe komercialne rešitve, ki jih uporabljajo šole, učenci in njihovi starši. Med izvajanjem revizije je sicer ministrstvo nato projekt ponovno vzpostavilo, so dodali na računskem sodišču. Prekinilo je tudi projekt Digitrajni učitelj, in sicer po tem, ko je zanj že porabilo skoraj pet od načrtovanih 17,5 milijona evrov. Za ponujena izobraževanja namreč "ni bilo zanimanja, ker so bili vzgojno-izobraževalni zavodi v preteklosti že vključeni v podobne projekte, na voljo so bila druga, vsebinsko sorodna izobraževanja, strokovni delavci pa so bili preobremenjeni", so pojasnili na sodišču. Ministrstvo je vzpostavilo tudi 17 investicijskih projektov didaktike digitalnega izobraževanja v načrtovani vrednosti več kot 20 milijonov evrov, do konca leta 2025 so zanje porabili nekaj več kot 14 milijonov evrov. "Čeprav je sočasno potekala obsežna prenova programov predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ministrstvo ni zagotovilo, da bi vanje vključilo v projektih nastale didaktične vsebine. Prav tako ni določilo oblike in standardov za rezultate projektov ter tako tudi ni zagotovilo, da bi bile nastale didaktične vsebine poenotene in medsebojno primerljive," so opozorili.
Ministrstvo je projekte izvajalo s številnimi zunanjimi izvajalci in sodelavci, pri čemer ni pripravilo interne metodologije, ki bi zagotavljala strukturirano in sledljivo izvajanje projektov. Programski svet, ki naj bi nadzoroval izvajanje akcijskega načrta, se je med njegovim izvajanjem sestal le na ustanovni seji, kar pa ni zadostovalo za učinkovit nadzor nad tako kompleksnimi projekti, ocenjuje sodišče. Računsko sodišče je ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino podalo več priporočil za izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Med drugim je priporočilo, naj pred začetkom prihodnjih večjih investicijskih projektov na področju digitalizacije izobraževanja vzpostavi "celovito metodologijo projektnega vodenja, ki bo določala obvezno vsebino projektne dokumentacije in jasne postopke," so pojasnili.
