V Beltincih so pripravili okroglo mizo o mednarodnem logističnem centru, ki ga želita tamkajšnja občina in Luka Koper vzpostaviti v Lipovcih, in o potencialih Pomurja na področju logistike. O tem, kako daleč je projekt, kateri so največji izzivi, kaj je treba spremeniti, da se čim prej realizira, in kaj bo regiji prinesel, so razpravljali beltinski župan Marko Virag, Borut Čok, vodja področja strateškega razvoja Luke Koper, Matevž Obrecht s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Peter Pišek kot predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Dejan Jurkovič iz Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) in Smiljan Kramberger iz Družbe za upravljanje investicij.
Vsi govorci so se strinjali, da bi mednarodni logistični center, ki je bil lani uvrščen med prostorske ureditve državnega pomena, prinesel veliko pozitivnih učinkov, da je potreben za gospodarstvo in bi regiji prinesel nove priložnosti za razvoj, tako kot je pred leti pomurska avtocesta. Čok je pojasnil, da je pristanišče specializirana logistična enota, v kateri težijo k temu, da tovor, ki vanj pride, tudi čim hitreje odide. "Naš cilj je, da se tovor obrne v manj kot tednu dni, če se le da. Če imaš omejen prostor in se tovor v pristanišču zadržuje tri mesece, to zablokira skladišča in onemogoča, da bi sprejeli še kakšne tovore, kar pomeni izgubo prihodkov," je opisal. Dodal je, da so ob morju zemljišča draga, prvenstveno so namenjena drugim dejavnostim, denimo turizmu, zato tam skladišč ne morejo graditi. In prav zaradi tega so zaledni terminali ali skladišča, ki so bližje potrošnji, pomembni. Spomnil je, da so se v mestih v sosednjih državah (Gradec, Zagreb, Budimpešta ...) logistični centri hitro razvijali, pri nas pa tega še ni. Priložnost za center v Lipovcih je zato velika. Pravi, da se pri načrtovanju takih centrov upoštevajo trije parametri – da je skladišče ob koridorju, križišču, da je zraven večje mesto, lokalni trg, kar prinaša tudi delovno silo, tretji parameter pa je stroškovna učinkovitost.
Po vzoru Magne
Matevž Obrecht je spregovoril o trendih v logistiki in posebej opisal štiri, ki so pomembni za lipovski projekt. Prvi trend je odpornost in zanesljivost. "Nižja cena ni več najbolj bistvena, tudi v transportu iščemo rešitve, kjer bo ponudnik logistično storitev sposoben pripeljati iz točke A na točko B najbolj zanesljivo. To je že dobra priložnost." Drugi trend je dekarbonizacija, prenos tovora s cest na železniške proge. "V Evropi se veliko vlaga v železniško infrastrukturo, v intermodalne terminale, ki so največja rak rana transporta v Sloveniji." Tretji je digitalizacija, povezovanje ljudi, aplikacij in storitev v celoto, četrti pa rast pomena vzhodne in srednje Evrope v primerjavi z zahodno. Po besedah govorca zato postajajo logistični projekti toliko pomembnejši. "Večja potreba bo po transportu, in če želimo postati bolj odporni, trajnostni, potrebujemo tovrstno infrastrukturo. Bi pa poudaril, da sam intermodalni logistični terminal še zdaleč ni dovolj. Vsak infrastrukturni projekt potrebuje zadaj zgodbo, da se v Beltincih tovor ne bo samo vozil mimo, ampak da bo tukaj nastajala tudi neka dodana vrednost, da bo več logističnih storitev, da se bodo distribucijska podjetja tu locirala, da se morda tu razvije še kakšna proizvodnja," je naštel.
"Stvari se premikajo, smo optimisti"
Peter Pišek meni, da bi bil logistični center velika dodana vrednost za pomursko regijo. Žalosti ga, da Slovenija ne izkoristi bolj svoje geostrateške lege, in hkrati meni, da bi lahko podobni projekti vplivali tudi na dvig BDP. Je pa za realizacijo potreben resni pristop politike in Luke Koper. Po njegovem mnenju bi bil za projekt potreben poseben zakon, podobno kot v primeru hoške Magne, da bi se projekt lahko hitreje izpeljal, saj so postopki umeščanja v prostor dolgotrajni. "Nujno je, da se naredijo koraki naprej. Imamo vse pogoje, pa tega ne naredimo, ne najdemo politične moči. Moramo stopiti skupaj in zakon napisati, da se bodo lahko takšne zadeve umeščale. Lahko bi bil tu pilotni projekt modalnega logističnega centra, je pa to odvisno od volje politike, od aktualne politike, lokalne skupnosti in regije," je bil jasen.
Pospešitev načrtov za drugi tir
Dejan Jurkovič je govoril predvsem o železniški infrastrukturi. Pravi, da jo je treba izkoriščati, saj je že gradnja prvih železnic pokazala, kakšen razvoj je prinesla okoliškim krajem. "Menim, da Pomurje premalo izkorišča danost," je dejal. Eno da je skladiščenje tovora v logističnem centru, drugo pa so priložnosti lokalnega gospodarstva. Spomnil je, da je imel svoj industrijski tir nekoč Mlinopek, prav tako betonarna Pomgrada, tudi do BTC Murska Sobota je bil nekoč tir, a je bil pozneje ukinjen: "Možno ga je kadar koli vzpostaviti nazaj, vendar je za to treba urediti infrastrukturo znotraj mesta." Kot je navedel, je razkladanje tovora možno v Murski Soboti, kjer na teden pripeljeta dva vlaka z lesom, ter v Lipovcih in Ljutomeru, kjer prav tako razkladajo nekaj lesa.
Železniška infrastruktura je bila obnovljena pred desetimi leti, proga Pragersko–Hodoš po njegovih besedah ustreza vsem evropskim standardom. Za zdaj je zgrajen samo en tir, za prihodnost pa se razmišlja tudi o drugem in logistični center bi te načrte pospešil. Občino Beltinci je izpostavil kot točko, kjer je predvidena gradnja železniškega tira proti Lendavi in naprej proti Madžarski. V preteklosti so idejne zasnove že bile, prav tako se je pripravljal državni prostorski načrt, a so Slovenske železnice nato prednostno vlagale v druge odseke. Za potrebe logističnega centra pravi, da je treba ugotoviti, kakšne bodo specifike tovora, kaj se potrebuje, direkcija pa bo nato center povezala z železniško infrastrukturo. Je pa Jurkovič dodal, da bi po njegovem mnenju morala Luka Koper ustanoviti neko hčerinsko družbo, ki bi se ukvarjala s skladiščenjem in gradnjo logističnih centrov.
Od lani bistven napredek
Sodelujoči v okrogli mizi so pretresali še vprašanje, kako daleč je projekt mednarodnega logističnega centra Beltinci. Po besedah župana Viraga je v primerjavi s prejšnjim letom bistveno napredoval. Z umestitvijo projekta med prostorske ureditve državnega pomena je država občino razbremenila umeščanja v prostor. "Stvari se premikajo, smo optimisti," je povedal in dodal, da se strinja, da bi bil potreben posebni zakon. Čok je pristavil, da je cilj Luke Koper doseči državni prostorski načrt za logistični center predvidoma v treh letih. Poudaril je, da bo treba sprejeti državni prostorski načrt, kmetijska zemljišča – lastniško zaokrožiti je treba še dobrih 60 hektarjev – pa prekvalificirati v stavbna. Dejal je, da so v sklepni fazi dogovarjanj za prvi sveženj zunanjih izvajalcev, ki bodo pristopili k pripravljanju pobude za državni prostorski načrt. "Verjamem, da bomo imeli v naslednjem letu aktivnosti v teku za pripravo prvih podlag," je napovedal. Glede prostorskega umeščanja je dodal, da je občina pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta, v postopku pa so tudi pripravljali hidrološko hidravlično študijo, arheološke raziskave so bile izvedene ... Ravno zato bi morda postopek umeščanja hitreje minil. Je pa Čok še obetavno zatrdil, da pri strankah vidijo, da interes za tovor je. "Beltinci so na našem radarju, zagotovo pa bodo povabljeni tudi drugi akterji iz tega posla, morda trgovci, logistična podjetja, da sodelujejo v projektu. Ne da bi kar koli oglaševali, so klici za to lokacijo že bili. Vidimo, da marsikdo spremlja, in verjamemo, da lokacija lahko zaživi."
Kmalu začetek nove zgodbe
Grah je poudaril, da regija potrebuje logistični center. "Avtocesta je pripeljala vse to, kar se zdaj dogaja, najprej obrtne, gospodarske cone, nove investicije, sedaj smo na petmilijardni realizaciji in povezujemo se s celim svetom, logistično smo središče srednje in vzhodne Evrope, to moramo izkoristiti." Pristavil je, da bo logistični center mladim odprl kvalitetna delovna mesta, podjetnikom in obrtnikom pa nove priložnosti. Opozoril je, da bo treba preveriti pomurska podjetja, ali imajo vse potrebne certifikate in sisteme, ki se jih zahteva v logističnih centrih. "Mislim, da so naša podjetja dovolj zrela, da se v ta center vključijo," pravi. Poudaril je še, da lahko lokalni gradbinci in obrtniki zgradijo večje objekte, kar se je pokazalo pri gradnji Biofarmacevtike v Lendavi. Obrecht pa je kot prednost regije navedel nižje cene zemljišč in dostop do delovne sile. "V zahodni kohezijski regiji so kadri bistveno težje dosegljivi kot v vzhodni, to je ena od konkurenčnih prednosti." Pravi, da veda logistike pridobiva veljavo, zaposljivost njihovih diplomantov leto dni po diplomi je 98,5-odstotna. Tudi plače so v logistiki nadpovprečne, je dejal. Vse te informacije so slišali tudi dijaki in študenti Ekonomske šole Murska Sobota, ki so bili gostje na okrogli mizi.
Ob koncu okrogle mize je bil predstavljen še projekt logističnega centra Jabira Lipovci. Kot je dejal župan, so s podjetjem Jabira (sedež ima v Trnju, ukvarja pa se z upravljanjem nepremičnin in trgovanjem z njimi) kar nekaj časa vodili pogovore in dogovore. Dejal je, da je občinski svet pred kratkim sprejel obvezno razlago prostorskega načrta za poslovno cono Lipovci, dogovorjeni so tudi z investitorjem o aktivnostih. Kdo je investitor, javno še ni znano, prihajal pa naj bi iz tujine. Prišel je tudi Ignac Jantelj, eden od treh solastnikov podjetja Jabira. Spomnil je, da je minilo že kar nekaj časa od takrat, ko je podjetje kupilo zemljišče in začelo aktivnosti. Gre za zemljišče v neposredni bližini avtocestnega priključka Lipovci, ob državni cesti med Beltinci in Mursko Soboto. Da je podjetje Jabira iskalo vlagatelje za šest hektarjev veliko območje v Lipovcih, smo v Vestniku pisali že leta 2019. Lastniki tega območja pa so že od leta 2005. Jantelj je dejal, da se je v zadnjih nekaj mesecih projekt izkristaliziral, za pomoč se je zahvalil tudi županu in občini. Napovedal je, da bo v prvi fazi zgrajeno skladišče v velikosti 19.500 kvadratnih metrov, ob tem pa še upravni del. "Takoj po novem letu se bodo začele aktivnosti. Po naši oceni bi se moralo začeti graditi v drugi polovici leta 2027, če bo uspelo vse, kar je bilo dogovorjeno, in če bo dokumentacija šla skozi. Leta 2027 bi bila prva faza projekta končana, obenem pa bi se pripravljala tudi druga faza," je navedel eden od solastnikov. V drugi fazi bi se lahko dogradilo še za 8500 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Zatrdil je, da je z naročnikom vse dogovorjeno in potrjeno, pred božičem naj bi prišlo do podpisa pogodbe. Jantelj je optimističen in je tudi napovedal nova delovna mesta, obenem pa meni, da geografsko tako primerne lokacije težko najdemo kje drugje v Sloveniji.
