"Spomnim se, da sem enkrat igral 48 ur skupaj. Mogoče celo več. Najverjetneje več," se spominja Črt.
Začelo se je v petem razredu, po ločitvi staršev. "Bil sem dokaj prepuščen samemu sebi," pravi. V iskanju nečesa, kar bi mu zapolnilo praznino, je našel svet videoiger. Kmalu so ga strateške igre, kot je Age of Mythology, potegnile vase. Postale so več kot zabava; bile so način bega pred težavami in vir dopamina, ki ga v svojem vsakdanu ni našel.
21.097 ur. Toliko časa je Črt preživel za računalnikom in z video igrami. Po svojih izračunih bi v tem času lahko opravil tri študije, se naučil 35 jezikov ali pa postal mojster v igranju klavirja. "To je seveda tudi 2,4 leta mojega življenja, konstantnega, budnega stanja in igranja video iger," je dodal.
Kar se je začelo kot prijeten hobi, se je sčasoma sprevrglo v uničujočo rutino. Njegov dan se je obrnil na glavo. Zbujal se je pozno, noči pa nato preživljal ob igranju in kajenju v sobi, kjer je po stenah začela rasti črna plesen. "En obrok na dan pred računalnikom," pripomni. Negativni učinki dolgotrajne izolacije in nenehnega iskanja dražljaja, "zadnjega hita dopamina", so se stopnjevali. "Praktično sem čakal na neko zgodnjo smrt zaradi slabega življenja," prizna.
Roko pomoči mu je ponudila sestra. "Glej, jaz ti bom plačala terapevta, ker te ne morem takšnega gledati," so bile besede, ki so ga prvič potisnile na pot sprememb k vzpostavljanju bolj stabilne rutine. Terapija mu je dala več samozavesti, zaposlil se je in za nekaj časa je bilo videti, da so se stvari obrnile na bolje.
A pot ni bila premočrtna. Po boljšem obdobju so se vrnile stare navade. Takrat je ključno vlogo odigral oče, ki ga je usmeril v mariborski center Šteker, kjer pomagajo ljudem s težavami zaradi prekomerne uporabe zaslonov. Tam se je počutil sprejetega, ni čutil obsojanja in sramu.
Črtova zgodba opominja na možne dolgotrajne posledice uporabe sodobnih digitalnih tehnologij. Poudarja pa tudi pomen dostopa do strokovne pomoči in podpore bližnjih pri postopnem izboljšanju kakovosti življenja. Prisluhnite ji. Črtova izkušnja razkriva, kako tanka je meja med strastjo in odvisnostjo, kako globoko lahko posameznika potegne v osamo in zakaj je iskanje pomoči znak moči.
Če doživljate stisko tudi zaradi prekomerne rabe zaslonov ali poznate koga, ki jo, niste sami. Pomoč je na voljo:
- Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov
- TOM telefon za otroke in mladostnike - brezplačna klicna številka 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro), klepetalnica na www.e-tom.si/stopi-v-stik ali elektronska pošta tom@zpms.si
- SAFE.SI - safe.si/sredisce-za-pomoc
- LOGOUT - www.logout.si, brezplačna klicna številka 080 73 76 ali elektronska pošta info@logout.si (pretirana uporaba zaslonov in zasvojenosti, pomoč žrtvam spletnega nasilja)
- Center Šteker – www.steker.si, telefon 031 850 500 in brezplačna klicna številka 080 2016 (vsak dan od 9. do 15.ure, sreda do 20. ure), elektronska pošta info@steker.si (pretirana uporaba zaslonov in zasvojenosti)
- Psihološke svetovalnice Posvet (za polnoletne) po telefonu ali videu, telefon 031 704 707 (vsak delovni dan med 8. in 16. oziroma 20. uro) ali info@posvet.org
- Klic v duševni stiski – telefon 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
- Zaupni telefon Samarijan - brezplačna klicna številka 116 123 (24 ur na dan)
- Spletno oko – prijava na www.spletno-oko.si ali info@spletno-oko.si (točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu)
- Ambulanta za zdravljenje odvisnosti, Ambulanta terapevta Mihe Kramlija; www.zd-go.si; telefon (05) 33 83 265, E-pošta: miha.kramli@zd-go.si
Strašno hudi glasovi sprememb so nova serija podkastov, ki jih ustvarjata Klara Škrinjar in Maja Čakarić. V njej usmerjata žaromete na štiri sodobna družbena vprašanja: pomanjkanje solidarnosti, prekomerna raba elektronskih zaslonov, migracije in izzivi starajoče se družbe. Vsako temo bodo osvetlili trije glasovi: najprej glas osebe, ki breme nosi na lastnih ramenih, nato posameznika, ki dejavno išče rešitve in vnaša pozitivne spremembe, in naposled strokovnjaka, ki predstavi širši kontekst in globlje vzroke. Tako želita avtorici ojačati glas tistih, ki so v središču družbenih prelomnic, ter spodbuditi razmislek o možnih poteh k bolj solidarni in vključujoči prihodnosti. Podkastom lahko prisluhnite tudi TUKAJ.
