Sedaj je verjetno že vsakomur jasno, da bo Evropa morala postati neodvisna in samostojna ali pa bo razpadla in se samouničila. Pri oblikovanju neodvisnosti in samostojnosti pa bo odločilna evropska zavest. Žal smo vsi, predvsem pa vodilni politiki, zamudili najbolj primeren čas. Zato bo sedaj oblikovanje evropske zavesti toliko bolj zahtevno, vendar vredno truda.
Ustanovitelji Evropske unije, kot so Robert Schuman, Nicole Fontaine, Ursula Hirschmann, Jean Monet, Winston Churchill in drugi, so na začetek postavili ekonomsko sodelovanje. Vsi pa so za končni cilj postavili oblikovanje skupne kulturno civilizacijske vrednote, ki jo lahko imenujemo evropska zavest. In pomanjkanje te zavesti državljani Evrope tudi najbolj pogrešajo. Evropske države sicer sodelujejo na ekonomskem, političnem in - žal pospešeno - na vojaškem področju. Vse pa je podrejeno ameriški nadvladi in vrednotam.
Evropska zavest se lahko oblikuje predvsem na kulturno jezikovnem ter šolskem področju, a je prav tu Evropa klasična angloameriška kolonija! Oblike kolonializma, kot so zabavna glasba, film, televizija, literatura, šolstvo, predvsem pa množična komunikacija (družbena omrežja), so že dobro znane in jih ni treba naštevati. Tu smo namreč v podobnem položaju kot afriške države, le da smo se za ta kolonializem odločili sami.
Vendar se kolonizacija ni zgodila čez noč, pač pa je dolgotrajen proces, zato bo svoj čas zahtevala tudi dekolonizacija. Veliko vprašanje ostaja, ali bomo za to imeli še dovolj časa in moči. Evropsko zavest bi najlažje oblikovali v šolskem sistemu, ki pa je neusklajen časovno, vsebinsko in organizacijsko. Izvaja se menda s poukom tujih jezikov, dejansko pa z enim tujim jezikom - angleščino. Sedanji kulturno jezikovni kolonializem z angleščino bi morali zamenjati z nacionalno nevtralnim mednarodnim jezikom. Samo ta jezik je namreč vsem enako tuj in enako lasten. S poukom tega nevtralnega jezika bi lahko postopoma izoblikovali neodvisno evropsko zavest in identiteto, ki bi temeljila na enakopravnem sporazumevanju, razumevanju in sodelovanju. To bi sočasno omogočilo tudi vzgojo za strpnost, spoštovanje drugačnosti, solidarnost in zavest o skupnih občečloveških vrednotah.
In kako naprej? Večji evropski narodi se bodo kolonializma zaradi številnosti lažje rešili, manjši narodi – kakršen je slovenski – pa prav zaradi maloštevilnosti mnogo teže. Odločitev pristojnih v Sloveniji, da se morajo vsi otroci učiti angleščino sočasno s slovenščino, že kaže prve posledice. Slovenščina postaja med mladimi drugorazredna, a to je že druga zgodba.
Evropska zavest in identiteta sta danes ogroženi tudi zaradi naraščajočih nacionalizmov. Če ne bomo kmalu našli poti iz sedanjega angloameriškega kolonializma in znali oblikovati evropsko zavest ter identiteto, potem Evropo – ob oboroževanju in vojni histeriji – čaka usoda bivše Jugoslavije. Zato ni več časa za opazovanje, pač pa za dejanja!
Pričela se je tekma: na eni strani imamo kolonializem in naraščajoče nacionalizme, na drugi strani pa borbo proti kolonializmu, za evropsko zavest in identiteto.
Ko nihamo med brezbrižnim opazovanjem in dejanji, se spomnimo, da so največja žrtev kolonializma mladi. Pomagajmo jim pri uspešnem iskanju evropske zavesti in identitete!
Janez Zadravec Klugler, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
