Novo vrednotenje nepremičnin: Bo hiša ogrozila socialne prejemke?

Če vas skrbi, da bi zaradi višje ocenjene vrednosti stanovanja ali hiše izgubili otroški dodatek, štipendijo ali denarno socialno pomoč, je prišla pomembna odločitev. Državni zbor je na izredni seji s 55 glasovi za in 17 proti sprejel novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero je zamaknil uporabo novih posplošenih vrednosti nepremičnin pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Spremembo je pripravila vlada na predlog ministrstva za finance, njen namen pa je preprečiti, da bi višje ocenjene vrednosti nepremičnin že zdaj vplivale na upravičenost do socialnih transferjev.

Med tistimi, ki jih je novo vrednotenje nepremičnin zaskrbelo, je tudi bralka iz Ljubljane. Z možem sta po starših podedovala hišo, ki je bila po novem vrednotenju ocenjena na približno 350.000 evrov.

"Mož je invalid, sama pa prejemam najnižjo možno plačo. Ko sva videla novo ocenjeno vrednost hiše, v kateri živiva s tremi otroki, naju je postalo strah, da bova izgubila socialne prejemke. Hiša stoji na obrobju Ljubljane, kjer so se cene nepremičnin v zadnjih letih močno zvišale, vendar je potrebna temeljite obnove. Ker sva želela izvedeti, od kod tako visoka ocenjena vrednost, sva se obrnila na nepremičninske posrednike. Pojasnili so nama, da je odločilno vlogo odigrala predvsem lokacija," pripoveduje.

Prav takšne primere želi preprečiti sprejeta novela. Po njej se bodo pri ugotavljanju materialnega položaja še naprej uporabljale vrednosti nepremičnin, kakršne so bile v registru nepremičnin evidentirane 26. marca 2020. Te bodo veljale vse do 1. februarja 2028. Kot pojasnjuje vlada v obrazložitvi zakona, sedanja zakonodaja na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev temelji na dosedanjih vrednostih nepremičnin. Ker so se te v zadnjih letih občutno zvišale, bi lahko uporaba novih podatkov vplivala na upravičenost do otroškega dodatka, državne štipendije, denarne socialne pomoči in drugih socialnih prejemkov, čeprav se dejanski materialni položaj posameznika ali družine ne bi spremenil.

Država ima zdaj leto in pol časa

Pri odločanju o otroškem dodatku, denarni socialni pomoči, štipendijah in drugih pravicah iz javnih sredstev centri za socialno delo med drugim upoštevajo tudi vrednost nepremičnin, ki jih ima prosilec v lasti. Doslej so izhajali iz posplošenih vrednosti, evidentiranih leta 2020, ki temeljijo na podatkih iz leta 2017. S 1. avgustom bi jih morale nadomestiti nove vrednosti iz marca 2025, vendar je vlada ocenila, da bi zaradi občutnega skoka vrednosti nepremičnin številna gospodinjstva lahko izgubila pravico do socialnih prejemkov, čeprav se njihov dejanski materialni položaj ne bi spremenil.

Novela zato podaljšuje uporabo dosedanjih vrednosti nepremičnin, hkrati pa državi daje čas za pripravo sprememb zakonodaje. Vlada ocenjuje, da so ob občutni rasti vrednosti nepremičnin obstoječi premoženjski cenzusi postali neustrezni in jih bo treba prilagoditi, da bo sistem socialnih pravic ostal pravičen.

Poleg zakonskih sprememb bodo potrebne tudi tehnične prilagoditve. Podatki iz evidence vrednotenja nepremičnin se po strukturi in vsebini razlikujejo od dosedanjih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), zato bo treba prilagoditi tudi informacijske sisteme, ki jih uporabljajo centri za socialno delo. Po oceni vlade bodo za izvedbo vseh potrebnih sprememb potrebovali najmanj leto dni.

Novela ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve nalaga, da do konca leta 2026 pripravi akcijski načrt za uvedbo uporabe podatkov iz evidence vrednotenja nepremičnin pri ugotavljanju materialnega položaja. V tem času naj bi pripravili tudi spremembe premoženjskih cenzusov in druge zakonske rešitve, ki bodo omogočile uporabo novih vrednosti nepremičnin brez neupravičenih posledic za upravičence do socialnih pravic.

Prehod na novi sistem bo postopen

Po pojasnilih koalicije, ki je novelo vložila v zakonodajni postopek, sprejeta rešitev preprečuje tudi položaj, v katerem bi morali centri za socialno delo odločati na podlagi novih vrednosti nepremičnin, ne da bi bila zakonodaja in informacijska podpora na to ustrezno pripravljeni.

V javnosti so se v zadnjih mesecih pojavljala opozorila, da bi lahko višje posplošene vrednosti nepremičnin brez ustreznih prilagoditev vplivale na velik del prejemnikov socialnih transferjev. Po nekaterih ocenah bi lahko novo vrednotenje ogrozilo prejemke okoli 30.000 družin.

Do 1. februarja 2028 bodo zato centri za socialno delo pri odločanju še naprej uporabljali vrednosti nepremičnin iz leta 2020, država pa bo v tem času pripravila zakonodajne in tehnične prilagoditve za prehod na novi sistem.