Predlog zakona o Skoku, s katerim želi vlada temeljito reorganizirati pregon korupcije, organiziranega in najtežjega gospodarskega kriminala, je v pravosodju sprožil precej burne odzive. Vrhovni sodniki svarijo pred novimi sodnimi zastoji, tožilci tudi pred nevarnostjo političnih vplivov. Precej drugače na reformo gledajo v Društvu sodnikov porotnikov Slovenije. Zamisel o specializiranem pregonu načeloma podpirajo in jo ocenjujejo kot pomemben razvojni korak, bi pa zakon precej dopolnili. Med njihovimi predlogi je tudi precej neobičajna zamisel: prijavitelje korupcije bi pod določenimi pogoji nagradili z do 100.000 evri.
Društvo je pravosodnemu ministrstvu poslalo strokovno mnenje s štirinajstimi predlogi. Eden najbolj zanimivih predvideva, da bi bila do denarne nagrade lahko upravičena oseba, ki bi v dobri veri prijavila korupcijo, zlorabo uradnega položaja, gospodarski kriminal ali drugo hujše kaznivo dejanje in predložila informacije oziroma dokaze, ki bi bistveno pripomogli k njegovemu razkritju.
Nagrada ne bi sledila že sami prijavi. Pogoj bi bila pravnomočna odločitev, s katero bi bilo odvzeto protipravno pridobljeno premoženje oziroma državi ali oškodovancu vrnjen denar ali povrnjena škoda. Nagrada bi lahko znašala do pet odstotkov tako izterjanega oziroma vrnjenega premoženja, najmanj 500 in največ 100.000 evrov. Do nje ne bi bili upravičeni sodelujoči pri kaznivem dejanju, uradne osebe, ki so kršitev dolžne prijaviti že po službeni dolžnosti, in tisti, ki bi zavestno podali lažno prijavo.
Od enoletnih sojenj do strokovnjakov porotnikov
Predlogi društva so precej širši. Za novo specializirano sodišče bi uvedli povsem računalniško in naključno določanje sodnih senatov, pri katerem bi bilo mogoče naknadno preveriti, kako je bil senat izbran. S tem naj bi zmanjšali možnost nedovoljenih vplivov na njegovo sestavo.
V najzahtevnejših pritožbenih zadevah bi vključili posebej usposobljene porotnike, denimo strokovnjake za finance, računovodstvo, bančništvo, davke, revizijo in informatiko. Predlagajo tudi, da bi se postopki pred specializiranimi sodišči praviloma končali v enem letu od začetka glavne obravnave; daljše sojenje bi moralo sodišče posebej utemeljiti.
Med njihovimi zamislimi so še učinkovitejši odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, okrepitev finančnih preiskav in sledenja denarju ter strožji nadzor nad premoženjem najvišjih javnih funkcionarjev. Društvo samo opozarja, da nekateri od teh predlogov že presegajo zakon o Skoku in jih ministrstvu ponuja kot pobudo za prihodnje spremembe kazenskega prava.
