(Nasveti Marije Merljak) Na obisku v trtnem sadovnjaku: Grozdje med soncem in žejo

Letošnja suša je zelo dober primer zgornje trditve. Agronomi opozarjajo, da je pri trti vodni stres, ki ga povzroča suša, škodljiv že spomladi med rastjo, pozneje pa vpliva tudi na dozorevanje in kakovost grozdja. V Sloveniji so bila tla letos ob visokih temperaturah in vetru ponekod zelo hitro izsušena. In posledice so zelo hude.

Prav sonce grozdju daje toploto, barvo, aromo in sladkost. Toda kadar ga spremlja hudo pomanjkanje vode, se mora tudi trta boriti za preživetje. Količina vode, ki jo trta potrebuje, ni vse leto enaka. Ko na trtah že zori namizno grozdje in se bliža čas trgatve v vinogradih, se postavlja vprašanje koliko vode potrebuje trta in kaj se z grozdjem zgodi, če je je premalo.

Trta je med sadnimi rastlinami kar dobro prilagojena na sušo. Njene korenine lahko segajo globoko v tla in iščejo vodo, a tudi trta ni neuničljiva. A ko je suša prehuda in vodni stres postane prevelik, trta najprej upočasni rast, začne zapirati listne reže, omejuje izgubo vode in v skrajnem primeru žrtvuje dele rastline. Pri namiznem grozdju želimo predvsem velike, sočne in lepo razvite jagode prijetnega okusa in barve. Pri vinskem grozdju je bolj pomembno ravnovesje med sladkorji, kislinami, aromami, fenolnimi snovmi in vodo v jagodah. Zato blaga suša za vinarja ni nujno samo slaba novica. Za namizno in vinsko grozdje pa velja, da preveč vode škodi, zato moramo poskrbeti za pravilen vodni režim, za nadzorovano namakanje, še zlasti pri namiznem grozdju. Razumeti moramo, da trta ne potrebuje razkošja, ampak ravnotežje.

V trtnem sadovnjaku

V minulih vročih dneh sem obiskala pridelovalca namiznega grozdja Aleksija Mavriča v Goriških brdih, ki sem ga že prej poznala kot pridelovalca briških češenj in marelic. Letos pa so mu trte v novem trtnem sadovnjaku (opomnil me je, da je to sadovnjak, saj prideluje sadje in ne grozdja za vino!) obrodile izvrstno namizno grozdje brez pečk, belo, rdeče in rose. Mavričev primer je dokaz, da prihodnost pridelave namiznega grozdja ni samo v velikih ravninskih nasadih, kakršne poznajo na primer v sosednji Furlaniji, in v konvencionalni pridelavi, marveč je to mogoče tudi v slovenskih razmerah, kjer so pridelovalne površine manjše in ponavadi stisnjene v bregovih nasproti sonca. Aleksij Mavrič pravi, da se je na pridelovanje namiznega grozdja pripravljal več let, zato je bila odločitev za ekološko pridelavo, računalniško nadzorovano namakanje in zaščito s protitočnimi mrežami plod racionalne presoje ob zavedanju, da to terja razmeroma velik finančni vložek. A podnebne spremembe s svojo vremensko nepredvidljivostjo in tržišče pač zahtevajo takšno ravnanje.

Menila sem, da imajo v Brdih pač boljše razmere za takšno pridelavo, a me je popravil, da ima tudi Štajerska izjemen potencial za kakovostno sadjarstvo in tudi za namizno grozdje. "Nam ni treba tekmovati z velikimi evropskimi pridelovalci v količini. Tekmujemo pa lahko v ekološki kakovosti, zdravem grozdju, ki je lokalno in zato hitro na našem trgu, in v zaupanju potrošnikov, ki znajo ceniti domače in ekološko pridelano," je rekel. Ob tem je poudaril: "Čas klimatskih sprememb, ki je pred nami, morda terja še bolj pretanjeno sodelovanje z naravo in njeno spoštovanje." Tega se bomo morali vse bolj zavedati tudi mi, kupci, ki moramo ceniti delo in napore pridelovalcev grozdja.

Hranilno in zdravilno

Grozdje kot sadež trte, ki je ena najstarejših kulturnih rastlin in spremlja človeka že tisočletja, lahko uživamo presno in se sladkamo z jagodami, ali iztisnemo sladek sok, lahko počakamo, da prevre in globoko v jeseni postane vino. Za mnoge je zato grozdje najplemenitejši sadež, po katerem lahko sodimo, kako dobra je bila letina.

V grozdju prevladuje grozdni sladkor, ki izredno lahko in hitro prehaja v kri in "zgori" skoraj brez ostankov. Krepi srce in pomirja živce. Druga pomembna sestavina grozdja so vitamini. Ima skoraj vse vitamine skupine B; še zlasti je bogato s folno kislino ali B9, kar nam danes pogosto primanjkuje, posebno ko nas grabi panika. Veliko je vitamina C, nekoliko manj vitamina A.

Grozdje je bogastvo mineralov oziroma rudnin: zlasti veliko je kalija, magnezija in mangana, nekaj manj fosforja, fluora, kalcija in železa ter drugih mikroelementov. V jagodah je precejšnja zaloga balastnih snovi, taninov ter vinske, jabolčne, jantarne in silicijeve kisline.

Najpomembnejše funkcije grozdja

• Grozdje uravnava kislino v želodcu in peristaltiko črevesja, čisti kri in ledvice, odvaja vodo in razstruplja organizem.

• Močno alkalizira telo.

• Rozine izboljšujejo kri ter telo očistijo strupov in odvečnih snovi.

• Svež grozdni sok krepi rekonvalescente, spodbuja tek in prebavo.

• Grozdni sladkor sicer hitro dvigne raven krvnega sladkorja, vendar se zaradi vitaminov skupine B in vlaknin učinek precej zmanjša, zato ima grozdje samo srednji glikemični indeks in je v zmernih količinah primerno tudi za diabetike.

• Grozdne pečke imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti linolno, oleinsko in linolensko kislino, tudi nasičeni palmitinsko in stearinsko kislino.

• Zavira oksidacijo holesterola in preprečujejo aterosklerozo.

Zaščitne snovi v grozdju

Polifenoli v grozdju so zelo močni rastlinski antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi in ugodno vplivajo na zdravje. Odkrili že več tisoč različnih polifenolnih spojin. Tri najbolj učinkovite skupine polifenolov so: flavnoidi, antocianidini in resveratrol. Flavanoidi v lupinah grozdnih jagod delujejo protivnetno, protimikrobno ter zavirajo zlepljanje trombocitov in peroksidacijo maščob, nevtralizirajo številne karcinogene snovi in varujejo genetski material celice pred poškodbo. Antocianidini dajejo lupini sadežev intenzivno rdečo, vijolično ali modro barvo, pri človeku pa krepijo odpornost in izboljšajo elastičnost žil. Prav posebno vlogo ima resveratrol, ki ščiti grozdje pred napadi mikroorganizmov in preprečuje sivo plesen grozdja.

Grozdna kura

Vsi radi zobamo grozdje sami ali ob prijetnem klepetu s prijatelji, manj znano je, da ga lahko uporabljamo tudi kot pomoč telesu. Moja pokojna profesorica vinarstva dr. Slavica Šikovec je nam študentom rada poudarjala, da bi moral še tako zdrav človek vsaj enkrat na leto narediti kuro za čiščenje krvi. Svetovala je, da naj bi dva tedna vsak dan pojedel 1 do 3 kilograme svežega grozdja, seveda poleg lahke hrane, ki ne bi smela vsebovati maščob, belega kruha, papriciranih in kislih solat ter gaziranih pijač z ogljikovim dioksidom, kisa, žganja, mleka in piva. Najbolje bi bilo uživati grozdje brez pečk, zaradi preobilice taninov v njih. Prvi rezultati se pokažejo že v nekaj dneh. Grozdna kura precej pomaga pri težavah z ledvicami, revmatičnih obolenjih,težavah z želodcem, motnjah krvnega obtoka in srčnega ritma, koristna naj bi bila tudi pri mozoljih in kožnih izpuščajih.

Z grozdjem lahko tudi hujšamo. V tem primeru teden dni uživamo vsaj pol kilograma grozdja na dan in izračunamo, da z drugo uravnoteženo hrano zaužijemo največ še tisoč kilokalorij.