Nasveti Marije Merljak: Kako v vročini nadoknadimo izgubljene minerale

Poletje je in vročina tudi. Treba je kositi in grabiti seno, žeti žito, pleti in opraviti še mnogo kmečkih del na soncu. Veliko delavcev v tej vročini dela tudi na deloviščih avtocest ali gradbiščih, da ne pozabimo poštarjev, gasilcev in vseh drugih, ki morajo delati na odprtem. Vročina je bila tudi nekoč, morda ne tako ekstremna, pa vendar ... Danes na vsakem koraku opozarjajo, da je v vročini treba piti veliko vode. To je res, a že predniki so vedeli, da je treba s tekočino, ne samo z vodo, nadomestiti snovi, ki jih izgubimo s potenjem. Pili so tudi kompote, hladne ali tople, krhljevo vodo, kislo mleko, pinjenec, sirotko, vodo z medom in limoninim sokom ali jabolčnim kisom. Uporabili so, kar je zraslo v bližini doma, na primer bezeg, ribez, maline, robidnice in si iz njih pripravljali malinovec, šabeso in druge sadne pijače. Vsak dan so bile za delavce različne mineštre, v nedeljo pa kostna ali goveja juha. Seveda je bila za porodnico ali prehlajenega - kokošja juha. Zraven so ponudili štruklje pite, palačinke ali ocvirkovco.

Minerali so poleg aminokislin v teh vročih dneh še posebej pomembni. Vsakdo govori o njih, a le redki vedo, kako zelo so nujni za normalno delovanje telesa. Minerali (rudninske snovi) so anorganske, nežive snovi, ki so v telesu predvsem v obliki soli posameznih elementov. Te soli se v presnovnih procesih razdelijo na pozitivne ali negativne ione - elektrolite. Šele te telo lahko uporabi. Mineralov telo samo ne more izdelati in jih moramo pridobiti s hrano in pijačo. Nujni so za ravnovesje alkalnosti in kislosti ter odločilni za presnovo. Nastopajo v medsebojnem razmerju, se podpirajo ali si nasprotujejo, se uravnavajo in nadzirajo. A pomanjkanje enega samega minerala poruši ravnovesje in telo ne more več pravilno delovati.

S potenjem izgubljamo veliko mineralov in drugih snovi. Znoj vsebuje okrog 99 odstotkov vode ter natrijeve, kalijeve, magnezijeve, kalcijeve in kloridne soli, v manjši meri tudi železo, cink in baker. Poleg soli izgubljamo še sečnino, mlečno kislino in v sledovih aminokisline. Vsega tega ne moremo nadomesti le z vodo, marveč so nujni tudi sokovi in druge naravne pijače in jedi. Zato se mi zdi zelo smiselno uživati zelenjavne juhe (poleg tekočine prinesejo kalij, magnezij in druge minerale), mesne in kostne juhe, kislo mleko, sirotko, kefir (prispevajo tekočino, elektrolite, beljakovine in koristne bakterije), čaje (zlasti blage zeliščne in sadne) in tudi skoraj pozabljene juhe iz suhega sadja (ki prispeva kalij, magnezij, organske kisline in nekaj sladkorjev za energij)o. Zanemariti ne smemo niti sadja z veliko vode (lubenica, melona, breskve, marelice), kumar, paradižnika, zelenih in sadnih solat, kompote.

Stanje po izgubi vode oziroma tekočine v celicah imenujemo dehidracija (izsušitev). Dehidracija je lahko posledica zdravstvenega stanja oziroma bolezni, a poleti je najpogostejši vzrok vročina, ki povzroča znojenje – s potenjem izgubimo veliko tekočine, z elektroliti vred. Ker je telo pretežno iz vode, lahko že majhen primanjkljaj (od 1-2 odstotka) poslabša telesne in duševne sposobnosti ter povzroči simptome, kot so suha usta, utrujenost, glavobol in temen urin. Resnejši znaki ob še večji dehidraciji pa so omotica, zmedenost, pospešen srčni utrip, globoko udrte oči, izostanek uriniranja in še kaj. V tem primeru se nam kri zgoščuje, aminokisline pa začnejo razpadati. Ko izgubimo 4 odstotke vode, izgubimo moč mišic, pri petih odstotkih nastopi vročinska izčrpanost, pri sedmih do desetih odstotkih izgube vode je organizem že hudo ogrožen, pojavijo se halucinacije in lahko nas zadene vročinska kap. Vsakdo ve, da je končna posledica drastičnega pomanjkanja tekočine smrt.

Dehidracija ne ogroža samo starejših. Tudi mlajši ljudje pri delu, športu, teku ali vožnji s kolesom in podobno hitro izgubijo tekočino in elektrolite. Posledice niso le žeja, ampak tudi utrujenost, slabša zbranost, glavobol, mišični krči in manjša storilnost. Ker v vročini z znojem odtekajo tudi minerali in druge dragocene snovi, ni dovolj zgolj pitje vode, zato je modrost naših prednikov vredno upoštevati. Voda je temelj življenja, juhe in druga tradicionalna živila pa pomagajo obnoviti njegovo ravnovesje. V vročih dneh lahko tudi malenkost bolj solimo jedi - ali pa v sok dodamo malce soli, da nastane izotonična pijača.

Ko prebiram stare zapise ali se pogovarjam s starejšimi, ki so veliko delali na polju, v gozdu ali pri gradnji hiš, vidim, da niso poznali besede elektroliti, a so dobro vedeli, kaj človek potrebuje po več urah dela na soncu. Iz izkušenj so vedeli, da se človek po okrepčanju vrne na delo z novo močjo.

Navdušuje me, kako je ljudska modrost prišla do pravilnih rešitev brez laboratorijev in analiz. Z opazovanjem narave in človeka skozi rodove so ugotovili, kaj pomaga in kaj škoduje. Znanost danes marsikatero od teh spoznanj samo potrjuje in pojasnjuje. Zatorej tradicija nikoli ne nasprotuje znanosti. Tradicija je kot izkušnja mnogih rodov prednikov, del naše dediščine. Moderna znanost samo pomaga razumeti, zakaj so nekatere navade tako dragocene.

Če se vrnemo k vodi. Pijmo redno čez ves dan v pogostih manjših odmerkih, ne mrzle pijače, samo hladne. Začeti je treba že zjutraj na tešče, vsaj pol litra čiste vode ali z limoninim sokom. V hudi vročini je treba piti po dva do tri decilitre na uro. A ni dobro, če naenkrat spijemo na primer liter vode, saj to lahko povzroči nasprotni učinek in začnemo iz telesa izpirati vodotopne vitamine in minerale.

Najslabše je, če žejo tešimo s sladkimi šumečimi pijačami in umetnimi sladili, pravim čajem, kavo ali alkoholnimi pijačami. Vse te sicer imajo vodo, a tudi dehidracijske snovi, ki pospešeno izločajo vodo iz telesa. Čista voda in ta, ki je navzoča v sadju in zelenjavi, se hitro absorbira v kri in v celice. Če ji dodamo sladkor, potrebuje za prehod kar trikrat več časa. Zato pitje sladkih gaziranih pijač ter pijač brez kalorij z umetnimi sladili celo škoduje.

V vročini je dobo uživati tudi mineralno in aminokislinsko bogata živila. Take so že prej omenjene mesne juhe, še bolj pa kostne juhe, v katerih se poleg mesa na nizkem ognju kuhajo tudi kosti, veziva in zelenjava najmanj osem do dvanajst ur. Juhe, goveje, kokošje in ribje, v katerih se kuhajo tudi kosti, dajejo gradbene snovi za rast in obnovo celic ter imajo zdravilni učinek zoper vnetne procese. Kostne juhe so že stoletja pomenile zdravilo za prebavni sistem, saj imajo minerale v obliki, ki jih telo hitro in najlažje izkoristi. Poleg so tudi snovi iz hrustanca in kit, kar danes prodajajo v lekarnah kot zdravila za pomoč pri sklepih. Ribje kostne juhe spodbujajo dobro delovanje ščitnice. Kostna juha je vsebinsko bogata in vsebuje veliko aminokislin, med njimi arginin in glicin, ki pomagata, da se beljakovine najbolje izkoristijo. S hlajenje postane želatinasta, kar je verjetno najstarejša funkcionalna hrana, hidrofilni koloid. S tem pa zadržuje tekočino in tako lajša prebavo.