Nasveti Marije Merljak: Češnje za mladost, jagode za ljubezen

Krošljeva Melita in Janko iz Artič sta prinesla jagode, rdeče, sladke in zapeljive, da se jim nisem mogla upreti. Zraven njih pa je sosed na ogled postavil prve letošnje briške in malo manj briške češnje, drage, a lepo rdeče. Takoj sem pomislila na slastne palačinke z jagodnim ali češnjevim nadevom ...

Jagode so za ljubezen

Trditev ni pretirana, saj imajo jagode vse, kar za uspešno ljubezen potrebujemo. V starih časih so mnoga ljudstva verjela, da bo par srečno živel vse dni svojega življenja, če bo fant našel jagodi, spojeni v eno, jo razdelil in pol dal svoji dragi.

Gojenje jagod ni težavno, v svetu poznamo že nekaj tisoč sort vrtnih jagod. Izvorna vrsta jagod je divja gozdna jagoda. Uživali so jih že v kameni dobi in tudi stari Grki in Rimljani so jih povezovali z ljubeznijo. Vedeli so, da sladke, rdeče jagode odpravljajo malodušje, omedlevico, vročino, okužbe grla, ledvične kamne in putiko.

V Franciji so v 14. stoletju začeli divje gozdne jagode načrtno saditi po vrtovih. A prave vrtne jagode so nastale šele s križanjem južnoameriških in severnoameriških vrst jagod. Sčasoma so vzgojili vse večje, debelejše in lepe vrtne jagode. So pa manj sočne in aromatične kot gozdne jagode.

Trgovci vedo, da ljudje kupujemo predvsem z očmi, zato je komercialni učinek debelih vrtnih jagod veliko večji. Drobnejše gozdne jagode imajo res sorazmerno več zdravilnih in hranilnih snovi, a vendar se nam ni treba odreči velikim okroglim, rdečim vrtnim jagodam. Tudi te imajo obilico zaščitnih antioksidativnih snovi.

Gozdne jagode imajo 80 do 90 odstotkov vode, manj kot odstotek beljakovin in maščob, dobro desetino glukoze, fruktoze in saharoze, nekaj celuloze in pektinov, organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline, poleg je tudi ksilitol, nekaj sluzi, čreslovine in barvila. Med vitamini je največ vitamina C, sledijo vitamin B3, vitamin H ali biotin, vitamin B2, provitamin A, vitamin B1 ter folna kislina ali vitamin B9. Za zdravje so pomembni tudi minerali. Največ je kalija za odlično srce, sledijo fosfor, natrij, kalcij, magnezij, mangan, železo in baker.

Vse to najdemo tudi v gojenih vrtnih jagodah, vendar vsebnost posameznih sestavin precej niha glede na lego rastišča, pedološko sestavo tal ter količino svetlobe in sonca. Največ vitamina C je v jagodah, kjer sonce dolgo osvetljuje rastlino, ter tam, kjer so dnevi topli in noči zelo hladne. To je redkost med rastlinami.

Za ljubezen je v jagodah odločilna sestava aminokislin. Arginin v njih je pravcata naravna viagra, saj krepi število semenčic, spolno slo in utrjuje erekcijo, histidin pa odpravlja žensko hladnost. Fenilalanin aktivira hormone za dobro voljo in srečo, glutaminska kislina je za boljšo koncentracijo, glicin aktivira osrednje živčevje, tirozin zmanjšuje utrujenost in preprečuje depresivnost, valin, prolin in serin poskrbijo za dobro kri, preprečujejo anemijo in spodbujajo vezavo železa v hemoglobinu.

K splošnemu počutju veliko prispevajo minerali. Nobeno drugo sadje nima toliko mangana kot jagode. Mangan je nujna sestavina presnovnih encimov, potrebuje ga tudi ščitnica kot regulator energije v telesu. Vitamin C je nujen za vse procese, organe in imunski sistem. Folna kislina (B9) v jagodah pospešuje nastajanje krvi in rast celic. Deluje kot naravni antidepresiv in spodbuja nastajanje hormonov sreče. V jagodah je elaginska kislina; ta zavira učinke estrogena in tako rast rakavih celic na dojkah in maternici. Zraven so tudi kvercetin, katehin in kemferol, vsi trije so koristni v boju zoper raka in za dobro srce.

Jagode odplavljajo sečno kislino iz sklepov in tkiv, podobno kot češnje, zato so pravi balzam za bolnike s putiko. Tudi vsi, ki imajo težave z jetri, bi morali pojesti veliko jagod. V njih je polovica sladkorjev v obliki sadnega sladkorja, fruktoze, zato so primerne tudi za sladkorne bolnike in priporočljive za rekonvalescente.

Kaj pa alergije? Teh pravzaprav ni. Res pa je, da jagode pri ljudeh s pokvarjenimi prebavili povzročijo burno reakcijo, s katero jagode odstranjujejo odpadne snovi, ki se sicer niso mogle izločiti po običajni poti. Da to preprečimo, uredimo steno črevesja. Takoj pa pomaga, če jagode ponudimo s smetano.

Češnje so za mladost

Komercialnih sort je zelo veliko, samo na Slovenskem jih uspeva okrog 20. Razlikujejo se po času dozorelosti, intenzivnosti rdeče barve, odpornosti na vremenske vplive, čvrstosti in konstituciji, po velikosti in okusu. Sto gramov tega drobnega sadeža ima le okrog 60 kcal, saj češnje nimajo veliko sladkorja, čeprav so sladke in slastne. Češnje imajo idealno razmerje med volumnom in površino.

Pomagajo pri protinu, artritisu in vnetnih bolečinah. Podobno kot jagode tudi češnje selektivno zavirajo encim ciklooksigenaza 2 (COX-2) ter s tem vnetja in občutek bolečine. Zaradi visoke vsebnosti kalija ter pravega razmerja med kalcijem in magnezijem, so češnje dobre zoper težave s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola pomagajo zniževati holesterol v krvi; ker imajo tudi kvercetin, so dobra obramba pred boleznimi srca in ožilja. Zaradi elaginske kisline in amigdalina so češnje v pomoč pri zaviranju in premagovanju rakastih obolenj. Ker imajo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza so primerne tudi za sladkorne bolnike. Med minerali izstopajo silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo, med vitamini pa vitamini skupine B (B1, B2, B3) in vitamin C.

Češnje delujejo diuretično, zato so dober čistilni sadež za jetra in ledvice, saj iz njih odstranjujejo težke kovine. Ker odplavljajo sečno kislino iz sklepov, so pravcato naravno zdravilo za putiko. Prav tako vsebujejo cianidin, ki blaži bolečine pri putiki.

Češnje so eno najboljših naravnih zdravil proti dolgotrajnemu zaprtju, a morali bi jih vsaj teden dni redno uživati po kilogram na dan. V tem primeru naj bi češnje odpravile še tako trdovratno zapeko. Skratka, med jagodami in češnjami je veliko podobnosti, tako ene kot druge pa so zelo koristne za zdravje.

Pri češnjah so uporabni tudi peclji. Čaj iz češnjevih pecljev in suhih češenj pomaga lajšati artritis. Šop suhih češenj in pecljev kuhamo v kropu pet minut, potem pustimo čaj stati 20 minut, da se nekoliko ohladi. Ta čaj je zlasti primeren za tiste, ki imajo putiko. Češnjev sok pa pomaga uravnavati krvni tlak tistim, ki imajo prenizkega. Ob pogostih glavobolih menda pomaga redno uživanje svežih češenj. Te so tudi lepotilo za izboljšanje kože in vezivnih tkiv. Antocianska barvila skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezivno tkivo v telesu, saj vežejo kolagenska vlakna v elastično tkivo, ki je pomembno za hrustanec in veziva med kostmi. Antociani zavirajo encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato nas češnje ohranjajo mlade. Hkrati zmanjšujejo nastajanje želodčnih čirov ter zdravijo artritise in paradentozo.