Nasveti Marije Merljak: Lasje so več kot le zaščita glave – kaj jesti za zdrave, močne in lepe lase?

Človeški lasje so pravzaprav dlake na glavi in na prvi pogled ne najdemo povezave z nohti, a oboje je iz roževine, ki jo sestavlja alfa keratin. To je vlaknasta snov iz vrst beljakovin, ki je je največ prav v laseh, dlakah in nohtih. Ima spiralasto zgradbo, kar daje dlakam in lasem trdnost in prožnost hkrati. Poleg keratina so v laseh in dlakah tudi voda, maščobe in pigment.

Lasje rastejo nenehno, okrog poldrugi centimeter na mesec oziroma od 15 do 18 centimetrov na leto. Če jih ne bi strigli, bi segali do tal in še dlje. Lasje so gostejši od dlak in na lasišču povprečnega človeka jih je od 100 do 150 tisoč. Svetli lasje so najtanjši, zato jih je največ. V povprečju izgubimo od 50 do 100 las na dan. Če je izguba večja, je to lahko dokaz neke bolezni.

Lasni mešički in z njimi lasna korenina morajo nenehno dobivati dovolj hranilnih snovi, in sicer preko tankih kapilar. Če se te kapilare zamašijo, odmrejo in jih encimi postopno razgradijo. Toda lasje ne dobijo hranilnih snovi in iz odmrlih celic nastanejo poroženela mesta. Telo tudi preko las izloča strupene kovine in druge škodljive snovi iz krvnega obtoka. Zato lahko z analizo las ocenimo, katerim strupenim snovem je bil posameznik izpostavljen, in sklepamo tudi na onesnaženost okolja.

Človekov organizem je narejen tako, da se pri pomanjkanju hranilnih, zaščitnih in vseh drugih snovi v telesu brani s selekcijo. Snovi razdeli le organom, ki so nujni za življenje, drugim pa jih odtegne. Lasje med nujne ne sodijo. Zato je še kako pomembno, da se dobro hranimo.

Hrana za čvrste in zdrave lase

Ker se lepota začne od znotraj, je pomembno, kaj uživamo, da bodo naši lasje zdravi in močni. Včasih so imele ženske močne, krepke lase, spletene v kite. Za take čvrste in svilnate lase potrebujemo beljakovine, mnoge minerale in dobre maščobne kisline. S kakovostnimi beljakovinami iz hrane dobimo tudi aminokislini cistin in metionin, ki sta nujni za lase ter vsebujeta žveplo in ga vežeta. Metionin je v fižolu, ribah, jajcih, česnu, soji, v jogurtu in rdečem mesu. Žvepla je veliko v jajcih, svinjini, leči, rdečem fižolu in v grahu. Obe aminokislini sta temeljni sestavini keratina. Za trdnost las so potrebna še vlakna, ki so na primer v fižolu in grahu. Cistin se v procesu pretvori v cistein in pomaga odstranjevati strupene snovi iz telesa.

Za boljšo presnovo teh aminokislin priporočam ananas, ker ima veliko encima bromelain, ter papajo, ker ima encim papain. Cepljenje las preprečujejo maščobne kisline omega 3, trdnost las pa povečuje uživanje vlaknin iz stročnic.

Beljakovine moramo pridobiti iz rastlinskih in živalskih virov: iz stročnic (fižol, leča, soja), oreščkov, rib, tudi mesa pašnih živali, govedine, svinjine, jagnjetine, perutnine in divjačine. Velik pomen imajo tudi beljakovine iz mleka in mlečnih izdelkov, od masla, skute, jogurta do sirov vseh vrst. Ne smemo pozabiti niti na jajca v vseh oblikah, od surovih do kuhanih in ocvrtih. Oreščki (orehi, lešniki ...) imajo poleg nenasičenih maščobnih kislin omega 3 tudi veliko mineralov.

Večkrat sem omenila, da škodijo razvade, kot sta kajenje in alkohol. Pri tem pa ne mislim na vino, zlasti rdeče, če ga uživamo modro – kozarec ali dva ob hrani. Antioksidanti v vinu spodbujajo rast in gostoto las. Podoben učinek imata skodelica kave in šipkov čaj.

Stari ljudski nasveti

• Kuhajmo 4–5 stebel pora v loncu vrele vode vsaj 20 minut. Tekočino precedimo in ohladimo do primerne mlačnosti ter s tem sperimo lase, ki smo jih predhodno umili.

• Podobno velja za medeno vodo: žličko medu raztopimo v četrt litra mlačne vode, vanjo iztisnemo nekaj limonovega soka ali kanimo žličko jabolčnega kisa in s tem speremo lase po umivanju.

• Nekateri prisegajo na spiranje las s svetlim pivom.

• Koristno je tudi utiranje las z zeliščnimi in aromatičnimi eteričnimi olji in jajcem. In sicer: kavno skodelico oljčnega olja zmešamo z žlico lanenega olja, oboje rahlo segrejemo v kopeli in dodamo nasekljane brezove in koprivne liste, kamilične cvetove ter žlico limonovega soka za svetle ali jabolčnega kisa za temne lase. Pustimo stati pol ure in v to razžvrkljamo jajčni rumenjak. Ta nekoliko kremast pripravek si potem vtremo v lase.

• Mnoge pesti hud prhljaj. Pri tem moramo povečati vnos karotenoidov, flavonoidov, vitaminov A, E in C ter selena. Vse to dobimo v mešanih rastlinskih (vse, kar je zelene, rumene in rdeče barve) in v živalskih virih (pršut, sirotka, mlečni izdelki), a je dobro beljakovine dopolniti tudi z rastlinskimi v stročnicah. Z zunanje strani si lahko pomagamo z utiranjem in masiranjem s tonikom iz aloe vere ali z drgnjenjem prerezanega lista aloje po laseh.

• Hudo sivenje kaže na pomanjkanje vitaminov skupine B in beljakovin. Sivenje je v določeni meri dedno pogojeno, a marsikdo je lahko mlad in siv. Takemu želodec ne deluje dobro in ne prebavlja beljakovin v zadostni meri ali ima načeto črevesno floro. Ugotovili so, da je izgubljanje lasnega pigmenta močno pospešeno, če se prepletata pomanjkanje vitaminov skupine B in huda živčna napetost. Koristne snovi dobimo v rumenjaku, polnovrednih žitih, orehih, semenih, rdečem mesu, slanikih, skušah, postrveh in lososih. Jejmo tudi več krompirja, zelenjave, pivski kvas, lecitin in melaso, a manj sladkorja, črne kave, pravega čaja in alkohola. Pri sivenju je vedno tudi hudo neravnovesje med bakrom in cinkom. Pomoč zoper sivenje je tudi vrtnarjenje, stik z zemljo. Sem sodi celo balkonsko vrtnarjenje z rožicami. Najboljše je delo z zemljo na prostem, saj v zemlji najdemo dobro bakterijo Mycobacterium vaccae, ki sproža nastajanje serotonina kot prenašalca dobrega razpoloženja in spanca. Človek, obkrožen z zelenjem, je manj izpostavljen stresu kot na območjih brez dreves in zelenih trav.

• Močno izpadanje las ima veliko vzrokov in zlasti pri nekaterih moških, pri katerih je izpadanje las dedno pogojeno, procesa ne moremo ustaviti in končni rezultat je pleša. Vendar je pretirano izpadanje las opozorilo, na katero moramo takoj reagirati, saj telo ne dobiva več dovolj hranilnih snovi. To je lahko posledica presnovnih motenj, zamašenih kapilar, tudi čustvenih pretresov, hormonskih motenj ali znak avtoimunih bolezni. Treba je uživati več flavonoidnih snovi ter vitamina C in vitaminov skupine B, zlasti B6, biotina B7, in minerala cink. • Proso so od nekdaj uporabljali tudi v lepotne namene. Uživanje prosa izboljša tonus kože, pospeši rast las, zato je priporočljivo vsem, ki se spopadajo s prezgodnjo plešavostjo. Priporočajo ga pri težavah z lomljivimi nohti, saj minerali poskrbijo za njihovo trdnost in zdravje. S proseno kašo in moko negujemo obraz in dekolte. Prosena maska z limonovim sokom in medom koži vrača bleščeč sijaj, napetost in uravnovesi kislost oziroma pH kože. Prav zato kozmetična industrija uporablja proso za pripravo krepilnih šamponov za lase in krem za obraz in dekolte. Proso preprečuje staranje: več kot ga imamo v telesu, bolj bomo povečali prožnost; lasje bodo imeli več leska, koža ne bo mlahava, nohti bodo celi, manj bo tudi bolečin v sklepih, kitah in vezeh.