Državni praznik dan suverenosti: Leve opozicije ne bo na proslavo "osvoboditve Slovenije"

STA, VA
22.10.2026 16:16

Spet spor o praporščakih, Svobodo, Levico in SD pa razburja že vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti in "35. obletnici osvoboditve Slovenije", kot da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje, so se odzvali.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fedja Vraničar, Jelko Kacin in režiserka državne proslave Katja Pegan na tiskovni konferenci. 
Jure Klobčar

V tem vidijo poskus novih delitev in nespoštovanje demokratične odločitve ljudi na plebiscitu 1991. Vlada pod vodstvom Janeza Janše, in njen koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, ki ga vodi Jelko Kacin, se je namreč odločila, da letos ob dnevu suverenosti, ki je posvečen spominu na odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja, povabi na proslavo tudi ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije", kakor piše v vabilu. "Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so se odzvali v Svobodi. Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali".

Gibanje Svoboda: Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991

"Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. "V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali, vse skupaj jih izjemno žalosti, vendar s svojo prisotnostjo ne želijo "legitimirati nedržavniške in nedemokratične drže Janševe vlade," so pojasnili.

Ena proslava, en govornik, dve napovedi: Nataša Pirc Musar za dan suverenosti med gledalci, slavnostna govornica ne bo

Levica: V šovu Janeza Janše ne bomo sodelovali. Poslanci SD so se opravičili   

Tudi Levice ne bo na nedeljsko državno proslavo v Kopru. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi." Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu "zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine".

Vrečko je še izpostavila, da v Levici državne proslave spoštujejo. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila. "Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD. Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. Na proslavi poslancev SD ne bo, odsotnost so opravičili ...

(JAVNO PISMO) "Osvoboditev in osamosvojitev nista zamenljivi." Bivša poslanka o tem, zakaj je ne bo na državno proslavo

V koaliciji vabila na proslavo (še) niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi". Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem".

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta