V enostanovanjskih stavbah je bilo dokončanih nekoliko več stanovanj kot v večstanovanjskih. Največ stanovanj, več kot četrtina vseh, je bilo dokončanih v osrednjeslovenski regiji.
V enostanovanjskih stavbah je bilo lani dokončanih 2824 stanovanj oz. devet odstotkov več kot v letu 2024, v večstanovanjskih pa 2111 oz. 11 odstotkov manj. Poleg tega je bilo 152 stanovanj dokončanih v stavbah za posebne družbene skupine in nestanovanjskih stavbah, so danes sporočili iz državnega statističnega urada.
Površina dokončanih stanovanj je v povprečju merila 130 kvadratnih metrov, kar je na ravni izpred leta prej (129 kvadratnih metrov). V enostanovanjskih stavbah je povprečno obsegala 166 kvadratnih metrov (v letu 2024 169 kvadratnih metrov), v večstanovanjskih pa 86 kvadratnih metrov (v letu 2024 93 kvadratnih metrov). V enostanovanjskih stavbah je bilo največ stanovanj pet- ali večsobnih (54 odstotka vseh), v večstanovanjskih pa trisobnih (35 odstotkov).
Največ stanovanj je bilo dokončanih v osrednjeslovenski statistični regiji. Tam so dokončali 1403 stanovanja, kar predstavlja 28 odstotkov vseh oz. 12 odstotkov manj kot v letu 2024. Najmanj stanovanj je bilo dokončanih v zasavski regiji, in sicer odstotek vseh.
Na ravni občin je bilo največ stanovanj dokončanih v občini Ljubljana (781), sledili sta občini Maribor (230) in Novo mesto (223). V drugih občinah je bilo dokončanih manj stanovanj.
Vseh stavb, stanovanjskih in nestanovanjskih, je bilo lani dokončanih 8685, kar je štiri odstotke manj kot v letu 2024. Število dokončanih stanovanjskih stavb se je povečalo za sedem odstotkov, nestanovanjskih pa zmanjšalo za osem odstotkov. Skupna površina dokončanih stavb je znašala nekaj več kot dva milijona kvadratnih metrov.
Medtem je 12.081 stavb lani ostalo nedokončanih. Od teh jih je bila nekaj več kot polovica (51 odstotkov) stanovanjskih, preostale pa nestanovanjske.
Fizične osebe so zgradile 7366 stavb, pravne osebe pa 1319. Skupna površina stavb, ki so jih gradile fizične osebe, je merila skoraj 1,1 milijona kvadratnih metrov, skoraj tolikšna (4568 kvadratnih metrov večja) pa je bila tudi površina stavb, ki so jih gradile pravne osebe.
Fizične osebe so, upoštevajoč površino stavb, največ investirale v gradnjo enostanovanjskih, kmetijskih in garažnih stavb. Pravne osebe pa so največ vlagale v gradnjo tri- in večstanovanjskih stavb, industrijskih stavb ter rezervoarjev, silosov in skladiščnih stavb.
