Sanja Verovnik
Skoraj tretjina mladih v Sloveniji ne verjame, da jim bo delo v prihodnjem desetletju omogočilo ustvariti družino, še manj pa jih meni, da si bodo lahko zagotovili lastno stanovanje. Čeprav večina še vedno verjame v pomen dela, raziskava razkriva vse večji dvom, da bo trud dovolj za doseganje ključnih življenjskih ciljev. Hkrati zdravje, osebne vrednote in kakovost življenja postajajo pomembnejši od tradicionalnih predstav o kariernem uspehu.
To kaže raziskava, ki jo je za karierno-zaposlitveni portal MojeDelo.com izvedel Valicon. Med 17. in 24. aprilom letos je v spletni anketi sodelovalo 634 vprašanih, rezultati pa so reprezentativni za slovensko populacijo med 16. in 65. letom starosti, ki še ni upokojena.
Ambicije so, prevladuje dvom
Raziskava kaže, da mladi ne izgubljajo vere v delo ali družino, vse bolj pa dvomijo, da jim bo delo omogočilo rešiti eno ključnih življenjskih vprašanj – stanovanjsko problematiko. Kar 71 odstotkov mladih verjame, da jim bo delo v prihodnjih desetih letih omogočilo ustvariti družino, 61 odstotkov pričakuje finančno varnost, le 38 odstotkov pa jih meni, da si bodo lahko zagotovili lastno stanovanje.
81
odstotkov mladih bi podjetje zagotovo ali verjetno zapustilo, če bi po prvem letu zaposlitve ugotovili, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje
Po oceni MojeDelo.com se pri mladih ne kaže pomanjkanje ambicij, temveč vse večji dvom, da bo njihov trud ustrezno nagrajen. Takšno razmišljanje vpliva tudi na njihov odnos do dela in delodajalcev.
Pomemben dejavnik postaja tudi zdravje. Če bi po prvem letu zaposlitve ugotovili, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, bi podjetje zagotovo ali verjetno zapustilo kar 81 odstotkov mladih. Podobno velja za neskladje med predstavljenimi in dejanskimi vrednotami podjetja – v takšnem okolju bi ostala le dobra tretjina mladih zaposlenih.
Spremembe v odnosu do dela se kažejo tudi širše. Med najpomembnejšimi dejavniki pri izbiri zaposlitve ostajajo pozitivno delovno okolje, bližina delovnega mesta, zaposlitev za nedoločen čas ter ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Vse večji pomen pa pridobiva tudi možnost dela od doma.
Raziskava ugotavlja, da med razlogi za menjavo zaposlitve sicer še vedno prevladujejo želja po boljših delovnih pogojih in prijetnejšem delovnem okolju, vendar njun pomen upada. V ospredje vse bolj stopata preobremenjenost in splošno nezadovoljstvo z delom. To je še posebej izrazito pri pasivnih iskalcih zaposlitve, ki nove službe sicer aktivno ne iščejo, a bi bili pripravljeni zamenjati delovno mesto.
Vse več jih uporablja umetno inteligenco
Spreminja se tudi odnos do samega iskanja zaposlitve. Delež ljudi, ki odkrito povedo, da iščejo novo službo, je dosegel najvišjo raven doslej. Iskanje zaposlitve ni več nekaj, kar bi zaposleni skrivali, zato pridobivajo pomen tudi družbena omrežja in profesionalne platforme, kot je LinkedIn.
Ob tem narašča tudi negotovost glede prihodnosti trga dela. Delež vprašanih, ki pričakujejo rast brezposelnosti v prihodnjem letu, se je povečal s 45 na 57 odstotkov, kar predstavlja najvišjo raven pesimizma doslej. Najbolj zaskrbljeni so zaposleni v proizvodnji in pasivni iskalci zaposlitve. Kljub temu večina še vedno ocenjuje, da je njihova lastna zaposlitev razmeroma varna.
V delovnem okolju je vse bolj prisotna tudi umetna inteligenca. Delež vprašanih, ki poročajo o njeni redni in širši uporabi na delovnem mestu, se je v enem letu povečal z 18 na 25 odstotkov. Hkrati se zmanjšuje delež tistih, ki menijo, da se umetna inteligenca pri njihovem delu ne uporablja in se tudi ne bo uporabljala. Kljub temu strah pred tem, da bi umetna inteligenca nadomestila ljudi pri njihovem delu, ostaja razmeroma nizek.
Največ pričakovanj glede uporabe umetne inteligence imajo aktivni iskalci zaposlitve. Prav ti jo tudi najpogosteje uporabljajo pri pripravi življenjepisov, prijav na delovna mesta in pripravah na zaposlitvene razgovore.
