Sanja Verovnik
Lastno stanovanje je za vse več mladih v Sloveniji postalo skoraj nedosegljiv cilj. Čeprav redno delajo in varčujejo, jih visoke cene nepremičnin silijo v podaljšano bivanje pri starših, negotove najeme ali odlaganje pomembnih življenjskih odločitev, kot sta ustvarjanje družine in osamosvojitev. Stanovanjska problematika zato ni več zgolj ekonomsko vprašanje, temveč vse bolj tudi družbeni izziv, ki zaznamuje celotno generacijo.
Podatki Geodetske uprave RS za prvo polletje minulega leta kažejo, da so cene nepremičnin, tako rabljenih kot novih, ponovno zrasle. Če je bila leta 2022 povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani 3980 evrov za kvadratni meter, je bila lani že 4890 evrov. Nič kaj bolje ni na Obali, kjer povprečen kvadratni meter stanovanja stane 4760 evrov. Posledice teh podražitev so za povprečnega kupca vse bolj občutne. Državljan s povprečno slovensko plačo mora za 50 kvadratnih metrov veliko rabljeno stanovanje v Ljubljani danes odšteti kar 153 neto plač, za novogradnjo pa najmanj 172.
Pričakovanja so velika
Največje breme visokih cen nosi mlajša generacija. Podatki Eurostata za leto 2024 kažejo, da se mladi Slovenci od doma v povprečju odselijo pri 28,9 leta starosti, kar je precej nad evropskim povprečjem, ki znaša 26,2 leta. Za mnoge samostojno življenje ni več vprašanje želje, temveč finančnih zmožnosti.
Prav zato so pričakovanja mladih do nove vlade velika. Stanovanjska politika ostaja ena od ključnih tem koalicijske pogodbe, ki napoveduje ukrepe za izboljšanje dostopnosti stanovanj. Toda bodo ti zadostovali za rešitev težav, s katerimi se mladi srečujejo na stanovanjskem trgu?
Kako na napovedane ukrepe gledajo predstavniki mladih? Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) pozdravljajo dejstvo, da stanovanjska problematika mladih ostaja pomembna politična tema in da se v koalicijski pogodbi prepoznava potreba po večji dostopnosti stanovanj za mlade. Med predvidenimi ukrepi izpostavljajo jamstveno stanovanjsko shemo za mlade, aktivacijo praznih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč ter znižanje obdavčitve najemnin pri dolgoročnem oddajanju stanovanj, s čimer želi koalicija povečati ponudbo na najemnem trgu.
Kljub temu na MSS opozarjajo, da bodo predlagani ukrepi brez bolj celovitega in sistemskega pristopa težko bistveno izboljšali njihov položaj. "Jamstvene sheme lahko določenemu delu mladih pomagajo pri dostopu do lastništva, vendar same po sebi ne rešujejo ključnega problema - visokih cen nepremičnin in omejene ponudbe dostopnih stanovanj," nam je povedala Eva Molek Kraševec, strokovna sodelavka na MSS. Ob tem dodaja, da številni mladi zaradi prekarnih oblik zaposlitve, nizkih prihodkov ali ustvarjanja družine pogosto sploh ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanjskega kredita.
Po njenih besedah koalicijska pogodba namenja več pozornosti ukrepom za lažji dostop do lastništva in delovanju zasebnega trga, manj pa dolgoročnemu razvoju javnega najemnega sektorja in sistemskemu povečevanju ponudbe dostopnih stanovanj. Za učinkovito stanovanjsko politiko je po njenem mnenju nujno treba ohranjati in krepiti oba stebra – javni najemni sektor in ukrepe na zasebnem trgu –, saj se medsebojno dopolnjujeta. Spomni tudi, da je prejšnja vlada po daljšem obdobju zastoja naredila pomembne korake pri razvoju javnega najemnega sektorja. Zato je ključnega pomena, da se začrtani razvoj nadaljuje in nadgradi, ne pa ustavi ali izgubi z menjavo oblasti.
Rešitev ni le v lažjem dostopu do kreditov
"Pozdravljamo razmišljanje o davčnih spodbudah, vendar poudarjamo, da morajo biti te del širše in premišljene davčne politike na področju nepremičnin. Ta mora vključevati tudi spodbude za dolgoročni najem in ustrezno obravnavo nezasedenih stanovanj. Ključno je, da se zbrana sredstva namensko usmerijo v razvoj dostopnega stanovanjskega sektorja. Pozitivno ocenjujemo tudi napoved aktivacije praznih stanovanj, vendar bo za dejanski učinek treba oblikovati konkretne in učinkovite mehanizme, ki bodo lastnike spodbudili k dolgoročnemu oddajanju stanovanj," poudarja Eva Molek Kraševec. Na MSS že dlje časa opozarjajo, da je mogoče dostopnost stanovanj izboljšati le s kombinacijo spodbud in sistemskih ukrepov, ki povečujejo obseg dostopnega stanovanjskega fonda.
Sogovornica je prepričana, da Slovenija zaradi dolgoletne podhranjenosti tega področja nujno potrebuje celostno, dolgoročno in predvidljivo stanovanjsko politiko, ki presega okvir enega vladnega mandata.
"Potrebujemo politiko, ki se gradi in nadgrajuje, ne pa ruši ob vsaki menjavi oblasti. Temeljiti mora na uravnoteženem razvoju javnega in zasebnega stanovanjskega trga ter na ukrepih, ki bodo mladim omogočili samostojno življenje ne glede na premoženjski položaj njihovih družin," sklene Kraševec. Stanovanjska politika bo tako eden od ključnih preizkusov, ali bodo napovedi iz koalicijske pogodbe prinesle bolj dostopna stanovanja za mlade.
