Raziskovalci so prišli do presenetljivega odkritja, ki bi lahko spremenilo način zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Ugotovili so namreč, da dve že odobreni zdravili proti raku uspešno odpravljata nekatere spremembe v možganih, ki jih povzroča ta huda nevrološka bolezen. Gre za letrozol, ki ga zdravniki predpisujejo pri raku dojke, in irinotekan, ki ga uporabljajo pri zdravljenju raka debelega črevesa in pljuč. Ker so pristojni organi obe zdravili že odobrili za uporabo, bi lahko morebitna klinična testiranja njune uporabe pri Alzheimerjevi bolezni stekla bistveno hitreje, poroča portal ScienceAlert.
Ameriška raziskovalna ekipa je svoje delo začela z analizo, kako Alzheimerjeva bolezen spreminja aktivnost genov v možganih. Nato so preiskali obsežno medicinsko bazo podatkov in iskali zdravila, ki bi lahko te spremembe obrnila. Primerjali so medicinsko dokumentacijo bolnikov in opazili, da se je pri tistih, ki so jemali omenjeni zdravili v sklopu zdravljenja raka, znatno zmanjšalo tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
"Alzheimerjeva bolezen povzroča zapletene spremembe v možganih, kar je doslej oteževalo njeno proučevanje in zdravljenje. Naša računalniška orodja pa so nam omogočila, da to kompleksnost neposredno analiziramo," je pojasnila računalniška biologinja Marina Sirota z Univerze v Kaliforniji.
Dvojni udarec za uničujoče beljakovine
Ko so raziskovalci izbrali letrozol in irinotekan kot najobetavnejša kandidata, so ju preizkusili na miših. Ugotovili so, da zdravili ob hkratni uporabi uspešno odpravljata nekatere poškodbe možganov. Škodljivi skupki beljakovine tau, ki so značilni za možgane bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, so se močno zmanjšali. Miši so prav tako pokazale boljše rezultate pri nalogah učenja in pomnjenja, torej pri kognitivnih funkcijah, ki jih bolezen najpogosteje uniči.
Znanstveniki so s kombinacijo dveh zdravil uspešno delovali na različne vrste možganskih celic. Letrozol deluje na nevrone, irinotekan pa vpliva na glialne celice. Nevroznanstvenik Yadong Huang opozarja, da Alzheimerjeva bolezen verjetno nastane zaradi številnih sprememb v mnogih genih in proteinih, ki skupaj poslabšajo zdravje možganov. Zato je razvoj učinkovitega zdravila izjemno zahteven, saj znanstveniki tradicionalno razvijajo eno zdravilo za tarčno delovanje na en gen ali protein.
Čeprav prvi rezultati vlivajo veliko upanja, raziskovalce čaka še dolga pot. Znanstveniki so zdravili zaenkrat testirali le na miših, zato morajo sedaj skrbno preučiti morebitne stranske učinke in pretehtati tveganja, preden začnejo s kliničnimi raziskavami na ljudeh. Trenutno za Alzheimerjevo boleznijo trpi več kot 55 milijonov ljudi po vsem svetu, strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo ta številka v naslednjih petindvajsetih letih zaradi staranja prebivalstva podvojila.
