Vsi radi obiščemo dobro restavracijo, kjer se po napornem delovnem dnevu sprostimo, uživamo v odlični hrani, prijetni družbi in vrhunskem vinu. Mnogi gostje razumejo, da pri hrani plačajo znanje kuharja in pripravo sestavin. Zatakne pa se pri vinu. Zakaj steklenica, ki v trgovini stane deset evrov, v restavraciji hitro doseže ceno trideset evrov ali več?
Vsak gostinec mora z razliko med nabavno in prodajno ceno pokriti ogromno stroškov. Ta razlika ne predstavlja čistega dobička, temveč omogoča samo preživetje lokala. Gostinci s tem denarjem plačujejo najemnino, elektriko, plače celotnega osebja, popravila in opremo.
Skriti stroški, ki polnijo gostinske blagajne
Poleg očitnih stroškov obstajajo tudi tisti, ki jih gostinci pogosto imenujejo "neumni stroški". Povprečen gost zanje sploh še ni slišal, kaj šele, da bi pomislil nanje ob srkanju vina. Ste se kdaj vprašali, kaj je kavstična soda in zakaj jo restavracija nujno potrebuje?
Seznam obveznih izdatkov je neskončen. Gostinci morajo plačevati avtorske pravice za predvajanje glasbe, vzdrževanje blagajniških programov in certificiranje vseh naprav. Redno kupujejo sol za mehčanje vode, posebne tablete za pranje konvektomatov in plačujejo odvoz vseh vrst odpadkov. Samo odvoz mulja iz lovilca maščob lahko stane tudi 450 evrov. K temu prištejte še papirnate vrečke za kruh, sveče, rože, naročnine, baterije za osvežilce zraka, sanitarne izkaznice, brušenje nožev in čiščenje prezračevalnih sistemov. Tu so še vrečke za vakuumiranje, pranje prtov, higienska sredstva, deratizacija in dezinsekcija. Na koncu država pobere še davke na surovine in plače.
V Franciji še dražje, Španija preseneča
Če se vam zdijo cene pri nas visoke, vas bo obisk Pariza hitro presenetil. Tam vam bo vsak gostinec hladnokrvno pojasnil, da hrano in pijačo množijo s faktorjem tri ali celo pet. Nihče se ne razburja, saj gostinci le tako lahko preživijo. V Parizu namreč devetnajst kvadratnih metrov velik poslovni prostor hitro doseže ceno milijon evrov.
Obstajajo pa tudi svetle izjeme. Španski Madrid ponuja povsem drugačno sliko. Vrhunski šampanjec, ki v nabavi stane nekaj manj kot 60 evrov, vam v madridski restavraciji prodajo za 61 evrov. Kako je to mogoče? Španski gostinci uživajo izjemne nabavne ugodnosti, ki jim omogočajo, da gostom ponudijo prestižne pijače po dostopnih cenah.
