Zakaj bi se morali večkrat sezuti in na kaj morate biti pri tem pozorni?

Gr. G.
12.08.2026 21:30

Redna hoja brez obutve prebuja naravne gibe stopal in krepi ravnotežje, a strokovnjaki opozarjajo, da moramo stopala na to svobodo navaditi postopoma.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Strokovnjaki ugotavljajo, da ta preprosta navada prinaša številne prednosti za naše telo, zato jo ljudje vse pogosteje prenašajo tudi izven domačih sten. Zagovorniki bosonoge hoje poudarjajo, da s tem stopalom vračamo njihov naravni vzorec gibanja, ki ga pozabimo takoj, ko se navadimo na čevlje.

Ortopedski kirurg Jonathan Kaplan opozarja: "Hoja brez obutve v teoriji omogoča veliko bolj naraven korak," poroča hrvaški Večernji list. Sodobni čevlji namreč stopalu ponujajo veliko blaženja in opore, kar sicer prinaša udobje, a hkrati poleni določene mišice.

Profimedia

Ko čevlje odvržemo, stopalo ponovno prevzame nadzor nad svojim položajem ob stiku s tlemi. S tem izboljšamo ravnotežje in propriocepcijo, kar pomeni, da bolje zaznavamo položaj lastnega telesa v prostoru. Redna hoja brez čevljev spodbuja naravno delovanje stopal, gležnjev, kolen in bokov. Prav tako krepi mišice in ligamente, kar posledično nudi boljšo oporo spodnjemu delu hrbta. Dodatna prednost je tudi ta, da se izognemo žuljem in deformacijam prstov, ki jih povzroča pretesna obutev.

Previdnost pri prvih bosonogih korakih

Kljub vsem naštetim prednostim strokovnjaki odsvetujejo, da bi čevlje čez noč popolnoma zavrgli. Domače okolje predstavlja varno zavetje za bosa stopala, zunaj pa na nas prežijo številne nevarnosti. Brez zaščitne plasti čevlja hitro stopimo na neraven ali spolzek teren, vroče in hladne površine, steklo ter druge ostre predmete. Prav tako bosa stopala izpostavimo bakterijam in morebitnim okužbam. Če mišice stopala niso dovolj močne, lahko nenaden prehod na bosonogo hojo spremeni način našega gibanja in močno poveča tveganje za poškodbe.

Posebno pozornost morajo bosonogi hoji nameniti sladkorni bolniki in osebe s periferno nevropatijo. Zaradi zmanjšane občutljivosti v stopalih namreč težje zaznajo morebitne poškodbe. Zdravniki zato svetujejo povsem postopen pristop. Začnete lahko s petnajstimi minutami hoje po varni domači površini, nato pa čas počasi podaljšujete. Ko stopala pridobijo moč, lahko preizkusite travo, mivko ali druge mehkejše podlage, medtem ko zahtevnejše aktivnosti, kot sta tek ali planinarjenje, prihranite za kasneje.

Svojo rutino lahko obogatite tudi z vajami za ravnotežje, kot je stoja na eni nogi, in aktivnostmi, ki jih tradicionalno izvajamo bosi, na primer jogo in pilatesom. Najpomembneje pri tem ostaja, da ves čas poslušate svoje telo in ob pojavu bolečine pravočasno obujete udobne čevlje.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta