Jan Plestenjak, eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov, ki bo kmalu dopolnil 53 let, se pogosto rad ozre v preteklost. Čeprav ga danes poznamo kot ljubitelja dobre hrane in užitkov, njegovi spomini na osnovnošolske dni v rodni Škofji Loki niso nujno povezani z vrhunsko kulinariko. Pred kratkim je s svojimi sledilci delil zanimiv vpogled v šolske jedilnice izpred nekaj desetletij, kar je sprožilo pravi plaz odzivov.
Pevec je brez dlake na jeziku spregovoril o tem, kaj so učenci v njegovih časih dobivali za malico. Priznal je, da se mu današnje generacije verjetno niti ne sanja, kakšne kombinacije so se takrat znašle na krožnikih. "No, jaz ne vem, kaj imate danes za malice v šolah, ampak mi res nismo imeli dobrih malic," je iskreno povedal Jan in s tem odprl temo, ki je mnogim, rojenim v sedemdesetih in osemdesetih, še kako blizu.
Skromni krožniki
Jan je v videu, ki ga je delil na družbenih omrežjih, opisal jedilnik, ki se današnjim otrokom morda zdi nenavaden. "Imeli smo tekoči puding s kruhom en dan, potem je bil tekoči pšenični zdrob pa kos kruha. Ne vem, kako gre to skupaj," se je spraševal glasbenik. Kombinacija sladkih, redkih jedi in kruha je bila v tistih časih očitno stalnica, ki pa ji otroci niso vedno navdušeno ploskali.
Vendar pa niso bili vsi dnevi kulinarično razočaranje. Plestenjak se spominja trenutkov, ko so kuharice pripravile nekaj, kar so otroci smatrali za posebno poslastico. "Ko je bila sreča, so sardine zamešali z maslom in to se nam je že dobro zdelo," je dodal.
Največje navdušenje pa je vladalo ob posebnih priložnostih. Sprejem med pionirčke je bil dogodek, ki so ga otroci nestrpno pričakovali, ne le zaradi rutk in kapic, temveč predvsem zaradi pogostitve. "Ko pa smo bili pionirčki in je bila proslava, smo pa imeli hrenovke in to je bilo pa kot konec sveta, najbolj na svetu," je z nasmehom povedal Jan.
Generacija hrenovk in discipline
Njegova objava je med sledilci sprožila val spominov. Mnogi so se v komentarjih strinjali, da so bile hrenovke v tistih časih pravi praznik, ki se je zgodil le ob proslavah. Ena izmed komentatork je zapisala, da so hrenovke, čaj in žemlja pomenile vrhunec šolskega leta. Drugi so se spomnili manj prijetnih plati, kot so velike konzerve margarine in čakanje na ostanke hrane, kar je v nekaterih prebudilo grenke spomine na socialne razlike.
Kljub Janovim opisom "čudnih" kombinacij pa so se našli tudi takšni, ki so imeli na šolske kuhinje lepše spomine. Nekateri so pohvalili svoje kuharice, ki so znale pripraviti gost puding in domače dobrote. Eden izmed komentarjev je Jana celo hudomušno označil za "uboščka", ker je moral jesti tekoči puding, medtem ko so drugje uživali v boljših obrokih. Ne glede na kulinarično kakovost tistega časa pa večina komentatorjev ugotavlja, da so zrasli v odgovorne ljudi, navajene reda in discipline.
