Sanja Verovnik
Kdor se je v Avstriji že kdaj pozno popoldne odpravil po nakupih, je verjetno ugotovil, da mora precej bolj kot v Sloveniji paziti na uro. Številne trgovine namreč čez teden vrata zaprejo že okoli 18. ure, ob sobotah še prej, ob nedeljah pa, redkih izjem, sploh ne odprejo. Izjeme so predvsem nekatere prodajalne na bencinskih servisih, železniških postajah, letališčih in v turističnih krajih. Tako je pri naših severnih sosedih že desetletja. Nedelja je tradicionalno namenjena družini, počitku in prostočasnim dejavnostim, kar ima korenine tudi v krščanski tradiciji države. Toda časi se spreminjajo, z njimi pa očitno tudi nakupovalne navade. Vse več ljudi dela v izmenah, se pozno vrača iz službe ali ima delovni čas, ki se ne ujema z odpiralnim časom trgovin. Zato se tudi v Avstriji vse glasneje zastavlja vprašanje, ali je sedanji odpiralni čas trgovin še primeren za sodoben način življenja.
Razprava je razdelila javnost. Medtem ko zagovorniki daljšega odpiralnega časa, zlasti v večjih mestih, opozarjajo, da zaradi službenih in družinskih obveznosti vse težje najdejo čas za nakupovanje, drugi poudarjajo, da bi morali večeri, sobotna popoldneva in predvsem nedelje ostati namenjeni družini, počitku in prostočasnim dejavnostim. Takšno stališče je še posebej izrazito v tradicionalnejših podeželskih okoljih. V ospredju razprave so tudi pravice zaposlenih, ki bi morali zaradi morebitnih sprememb delati dlje ali celo ob nedeljah. Kljub pomislekom se zahteve po spremembah krepijo. Med najglasnejšimi zagovorniki daljšega odpiralnega časa je trgovska skupina Rewe, pod okrilje katere sodijo tudi Slovencem dobro znane trgovine Billa, Billa Plus, Penny in Adeg ter drogerije Bipa.
73
odstotkov vprašanih podpira možnost, da bi bile takšne prodajalne odprte tudi po 20. uri ter ob nedeljah in praznikih
Trgovine bi bile odprte šest ur dlje
Kot poročajo avstrijski mediji, med njimi ORF in Der Standard, si Rewe prizadeva za podaljšanje zakonsko dovoljenega tedenskega odpiralnega časa s sedanjih 72 na 78 ur. Direktor skupine Rewe v Avstriji Marcel Haraszti je mnenja, da veljavna ureditev ne sledi več potrebam sodobnih potrošnikov. Avstrijska zakonodaja sicer že zdaj dopušča, da so trgovine od ponedeljka do petka odprte med 6. in 21. uro, ob sobotah pa do 18. ure, vendar skupno praviloma največ 72 ur na teden. Številne trgovine te možnosti ne izkoristijo in vrata zaprejo precej prej.
Pri Rewe si želijo predvsem več prilagodljivosti, posebno pri samopostrežnih prodajalnah brez zaposlenih, ki bi lahko poslovale tudi pozno zvečer, ob nedeljah in praznikih. Po raziskavi, ki jo je naročila skupina in v kateri je sodelovalo približno tisoč ljudi, skoraj 73 odstotkov vprašanih podpira možnost, da bi bile takšne prodajalne ob ustreznem povpraševanju odprte tudi po 20. uri ter ob nedeljah in praznikih. Toda predlogi segajo še dlje. Rainer Trefelik, predstavnik trgovinske dejavnosti pri avstrijski gospodarski zbornici, je septembra odprl vprašanje, ali bi bilo smiselno trgovinam dovoliti poslovanje do deset nedelj na leto. Prav tako je predlagal razmislek o podaljšanju sobotnega odpiralnega časa do 21. ure.
Zagovorniki sprememb opozarjajo tudi na konkurenco spletnih trgovin, v katerih lahko kupci naročajo izdelke kadarkoli, podnevi ali ponoči. Večjo prilagodljivost odpiralnega časa podpira tudi avstrijska stranka NEOS, ki posebej izpostavlja možnost daljšega poslovanja samopostrežnih trgovin brez zaposlenih. Te bi lahko imele pomembno vlogo predvsem na podeželju, kjer se manjše trgovine zapirajo, prebivalci pa imajo zato vse manj možnosti za nakup osnovnih življenjskih potrebščin v bližini doma.
Sindikati opozarjajo na posledice
Predlogi pa so naleteli na odločno nasprotovanje avstrijskega sindikata zaposlenih v zasebnem sektorju GPA. Njegova predsednica Barbara Teiber opozarja, da daljši odpiralni čas ne pomeni nujno večje prodaje, temveč predvsem dodatne obremenitve zaposlenih in višje stroške za trgovce. Po navedbah sindikata je približno sedem od desetih zaposlenih v trgovinski dejavnosti žensk, za katere bi delo pozno zvečer ali ob nedeljah zaradi družinskih obveznosti in omejenih možnosti varstva otrok pomenilo dodatne težave. Sindikat navaja tudi, da kar 95 odstotkov zaposlenih v trgovinah nasprotuje nedeljskemu delu. Nasprotniki sprememb opozarjajo še, da bi lahko daljše poslovanje koristilo predvsem velikim trgovskim verigam, medtem ko bi manjši trgovci težje zagotavljali dodatne zaposlene in pokrivali stroške.
Kljub nasprotovanju se razprava nadaljuje. Avstrijska vlada je v koalicijskem programu že predvidela možnost posebne ureditve za povsem digitalne in hibridne prodajalne, ki del časa poslujejo brez zaposlenih. Te bi lahko izvzeli iz sedanjih omejitev odpiralnega časa.
Kdaj oziroma ali bodo predlogi dejansko uveljavljeni, za zdaj ni znano. Prav tako še ni sprejeta odločitev o splošnem nedeljskem odprtju trgovin. Avstrija tako ostaja pred dilemo, ki presega zgolj nakupovalne navade: ali naj trgovine svoj odpiralni čas prilagodijo sodobnemu življenjskemu ritmu ali pa naj prosti večeri in nedelje tudi v prihodnje ostanejo pomemben del avstrijskega vsakdana?
