Sanja Verovnik
Na eni strani velike družinske hiše, v katerih so posamezni deli že leta prazni ali neizkoriščeni, na drugi pa ljudje, ki težko najdejo primeren dom. Bi lahko prav neizkoriščeni prostori v starejših hišah postali ena od rešitev stanovanjske problematike? S tem vprašanjem se ukvarjajo slovenski raziskovalci, ki želijo ugotoviti, ali bi bilo mogoče obstoječe družinske hiše bolje izkoristiti in pod kakšnimi pogoji bi bilo bivanje v njih zanimivo za iskalce stanovanj. Odgovore bodo iskali tudi v Halozah, kjer k sodelovanju vabijo prebivalce, ki še rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ali razmišljajo o selitvi.
Raziskava poteka v okviru projekta Modeli aktivacije velikih družinskih hiš s praznimi ali delno praznimi bivalnimi površinami, ki ga vodi Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Kot pojasnjuje prof. dr. Boštjan Kerbler, vodja projekta z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, raziskujejo predvsem možnosti boljšega izkoriščanja velikih družinskih hiš, zgrajenih predvsem po drugi svetovni vojni do leta 1990. V številnih takšnih objektih so danes posamezni prostori ali celotni deli stavb neizkoriščeni, nekatere hiše pa so povsem prazne. Po njegovih besedah bi lahko ta stanovanjski fond predstavljal eno od možnosti za reševanje stanovanjskih potreb, zlasti na podeželju in v manjših naseljih.
K sodelovanju vabijo mlade, mlade družine, pare, posameznike in druge iskalce stanovanj
Najprej so prisluhnili lastnikom, zdaj iščejo stanovalce
Raziskovalci so v prvem delu projekta opravili intervjuje z lastniki velikih družinskih hiš in preverjali njihova stališča do morebitne uporabe praznih oziroma neizkoriščenih prostorov. Zdaj želijo slišati še drugo stran, ljudi, ki iščejo stanovanje, nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja ali razmišljajo o spremembi bivališča.
"V trenutnem delu raziskave pa želimo slišati še drugo stran, ljudi, ki iščejo stanovanje oziroma še rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje," pojasnjuje Kerbler.
Zato bodo v Podlehniku organizirali fokusno skupino, namenjeno predvsem prebivalcem Haloz in bližnjih podeželskih območij ter manjših krajev. K sodelovanju vabijo mlade, mlade družine, pare, posameznike in druge iskalce stanovanj. Raziskovalce zanima, s kakšnimi težavami se ljudje srečujejo pri iskanju primernega doma, kakšne so njihove stanovanjske želje in kako gledajo na različne možnosti bivanja. Posebno pozornost bodo namenili vprašanju, kako iskalci stanovanj gledajo na možnost bivanja v velikih družinskih hišah, ki so danes le delno izkoriščene ali povsem prazne, ter pod kakšnimi pogoji bi bila takšna možnost zanje zanimiva oziroma sprejemljiva.
Sproščen pogovor v manjši skupini
Srečanje bo potekalo v četrtek, 22. oktobra, ob 17. uri v podjetniškem inkubatorju PUNKT v Podlehniku, na naslovu Podlehnik 9a. Predvidoma bo trajalo do dve uri. Kot pojasnjujejo organizatorji, bo šlo za sproščen pogovor v manjši skupini, ki ga bosta vodili moderatorki. Udeleženci bodo lahko predstavili svoje izkušnje, potrebe in pričakovanja glede bivanja. Vsi zbrani podatki bodo anonimni, tako da iz njih ne bo mogoče prepoznati posameznikov.
Zbrane ugotovitve bodo raziskovalcem pomagale pri oblikovanju modelov, s katerimi bi lahko prazne ali delno neizkoriščene družinske hiše vključili v zagotavljanje stanovanj. Pri tem želijo upoštevati tako stališča lastnikov nepremičnin kot potrebe morebitnih prihodnjih stanovalcev.
Zainteresirani se lahko za sodelovanje prijavijo po elektronski pošti anja.lazar@irssv.si ali telefonu 051 204 115, na voljo pa je tudi prijava prek spletnega obrazca. Na navedenih kontaktih lahko pridobijo dodatne informacije. Ciljni raziskovalni projekt financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za okolje in prostor.
