"Šala tedna je zagotovo ponujena ideja z oblastniškega dvora, da naj javno televizijo plačujejo tisti, ki jo hočejo. Tista polovica, ki je glasovala proti ukinitvi RTV-prispevka. V tej pobudi, ki mnogim ni nič smešna, pa v bistvu leži doseg trenutne oblasti. Oblast pač ne razume termina javno. Razume le termin naše. Zanje je vse njihovo od tistega trenutka, ko so spretno sestavili zmagovalno koalicijo po volitvah. Njihova je država, njihov je parlament, njihovi so odbori, njihove so preiskovalne komisije, njihova je kultura, njihovo je šolstvo, njihova je policija, njihova je vojska in njihov je državni proračun. Ko je nekaj njihovo, ni več prostora za druge. Vse, kar bodo prepustili drugim, bo neke vrste žrtvovanje. Zanje bo to dobesedno trganje od ust. Ali pa miloščina iz prepolnega žepa. Podobno se žrtvujejo mnogi podjetniki v tej državi, ker dajejo plače svojim zaposlenim.
Torej, če kaj ni naše, potem to ne more biti javno. Termin javno je tako preklet kot termin skupno. Ničesar ni več skupnega. Je le še zasebno. In oblastniki se res tako tudi vedejo. Kot zasebniki, ki zasledujejo svoje interese, svoje dobičke in nagrajujejo najzvestejše podpornike. Z veseljem nam bodo kmalu pridigali, da smo za vse svoje nesreče krivi sami. Kar na koncu tudi drži. Drži v tem, da jim dajemo svoj glas. Jih volimo, čeprav so nas že velikokrat razočarali.
Zato mora oblast poleg smisla za humor imeti tudi smisel za prinašanje volilcev naokoli. Ti nadarjeni osebki so se v zadnjem času namnožili kot majski koloradski hrošči. In res so se letos razmnožili prav v maju. Točno takrat, ko so čez noč pozabili vse predvolilne obljube. Živalski svet, ki nam tokrat vlada, je res pisan. Na vrhu je škorpijon, okoli veliko kameleonov in spodaj množica koloradskih hroščev."
Vir: Dnevnik
