
Zato je pri starejših mačkah pomembno, da na veterinarski pregled ne čakamo do takrat, ko opazimo očitne znake bolezni. S starostjo se lahko spremenijo tudi njihovo vedenje, spanje in odzivanje na okolico. Nekatere od teh sprememb so lahko povezane s kognitivno disfunkcijo, stanjem, ki ga pogosto primerjajo z demenco pri ljudeh.
Preventivni pregled, še preden se pojavijo težave

Na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani skrbnike vabijo na preventivne geriatrične preglede mačk, namenjene predvsem mačkam, starejšim od deset let, tudi če še ne kažejo očitnih znakov bolezni. »Preventivni pregledi so pomembni, ker nam omogočajo pravočasno odkrivanje bolezni, še preden se pojavijo prvi resnejši simptomi,« pojasnjuje Lina Tršar, dr. vet. med., s Klinike za male živali. Bolezen je lahko v telesu že prisotna in se razvija, čeprav mačka ne kaže nobenih kliničnih znakov. »Takšna mačka je torej na videz zdrava, se doma vede povsem običajno, vendar ima že razvito bolezen, ki jo lahko odkrijemo le s kliničnim pregledom in dodatnimi diagnostičnimi preiskavami.«
Na Kliniki za male živali so po vzoru večjih evropskih klinik zato uvedli ambulanto za geriatrične preglede, v okviru katere izvajajo preventivne preglede starejših mačk, ki jih skrbniki ocenjujejo kot zdrave. »Zgodnje odkrivanje bolezni nam omogoča pravočasno ukrepanje, ko je možnost za obvladovanje bolezni pogosto večja, prognoza pa ugodnejša. Tako lahko upočasnimo napredovanje bolezni, mački pa omogočimo daljše in kakovostnejše življenje,« poudarja veterinarka. Pri starejših mačkah lahko veterinar odkrije na primer povišan krvni tlak, začetno stopnjo kronične ledvične bolezni ali bolezni ustne votline. Mednarodno združenje za mačjo medicino (International Cat Care Veterinary Society) priporoča preventivne preglede dvakrat na leto za mačke, stare od 10 do 15 let, pri mačkah, starejših od 15 let, pa približno na štiri mesece.
Ko spremembe vedenja niso le znamenje starosti
S staranjem se lahko pri mačkah pojavijo tudi spremembe kognitivnih sposobnosti. Kognitivna disfunkcija lahko vpliva na vedenje, orientacijo, spalni ritem in odzivanje na okolico. Vendar sprememb ne smemo samodejno pripisati starosti. Eden najpogosteje opisanih znakov kognitivne disfunkcije je povečano glasovno oglašanje. »Lastniki opisujejo glasno mijavkanje predvsem ponoči in ga najpogosteje pripisujejo iskanju pozornosti,« pravi veterinarka. Skrbnike naj opozorijo tudi druge nenavadne spremembe, denimo zmedenost, izgubljanje v sicer znanem okolju, spremenjen spalni ritem, drugačno odzivanje na družinske člane ali opravljanje potrebe zunaj mačjega stranišča. Mačka lahko postane tudi bolj nemirna ali tesnobna, spremenita pa se lahko njena aktivnost in odzivanje na okolico.
»Tudi če je mačka videti zdrava, se lahko v njenem telesu že razvija bolezen.«
Diagnoza zahteva natančen pregled
Prepoznavanje kognitivne disfunkcije je zahtevno tudi za strokovnjake. »Postavitev diagnoze je zahtevna, saj je težko ločiti med nekaterimi drugimi stanji, ki povzročajo podobno klinično sliko, zato bolezen pri velikem delu mačk ostaja neprepoznana in nediagnosticirana,« poudarja sogovornica. Nekatere druge bolezni lahko kognitivne težave poslabšajo ali prikrijejo njihove znake. Specifičnega laboratorijskega testa, ki bi kognitivno disfunkcijo potrdil, za zdaj ni. Diagnoza zato temelji na prepoznavanju vedenjskih sprememb in izključevanju drugih možnih vzrokov. »Za postavitev diagnoze je treba opraviti natančen klinični pregled z odvzemom krvi za osnovne hematološke in biokemijske preiskave, vključno z merjenjem hormona tiroksina ter odvzemom urina. Del kliničnega pregleda mora vključevati tudi merjenje sistemskega krvnega tlaka ter nevrološki in ortopedski pregled,« pojasnjuje veterinarka. Ob nekaterih nevroloških znakih lahko veterinar priporoči tudi slikanje možganov. Pomemben je tudi pogovor s skrbnikom, saj ta najbolje pozna običajno vedenje svoje mačke in lahko opiše spremembe, ki jih veterinar med kratkim pregledom morda ne bi opazil. Skrbniki naj zato nenavadnih sprememb ne pripisujejo le staranju, temveč se o njih posvetujejo z veterinarjem.
Na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani trenutno raziskujejo tudi kognitivno disfunkcijo pri mačkah. Skrbniki, ki želijo izvedeti več o tej temi ali o preventivnih geriatričnih pregledih, se lahko obrnejo na Lino Tršar, dr. vet. med., po elektronski pošti: lina.trsar@vf.uni-lj.si. Več o preventivnih geriatričnih pregledih mačk: https://www.kmz.si/obvestila/vabilo-na-preventivni-geriatricni-pregled-vase-macke/
Kako lahko pomagamo mački, da se dobro počuti tudi v svojih zlatih letih
Leta 1974 je v kinematografe prišel film Harry in Tonto, zgodba o ostarelem Harryju, ki se odpravi na potovanje po Ameriki v družbi svojega 11-letnega mačka Tonta. Film govori tudi o minljivosti, navezanosti, bližini in pomenu družbe, ki nas spremlja skozi življenje. Tonto je Harryju pomagal prebroditi najtežje obdobje v življenju – izgubo doma in soočanje starostjo (svojo in mačjo), za kar mu je neizmerno hvaležen. Prav ob ljubljenčkih se pogosto zavemo, kako dragocen je skupni čas in kako pomembno je, da zanje skrbimo v vseh življenjskih obdobjih – tudi v starosti, ko se zdi, da potrebujejo predvsem počitek.
Bodimo pozorni in opazujmo
Mačke v povprečju živijo okoli 15 let, nekatere pa dočakajo tudi 20 let ali več. Po desetem ali enajstem letu lahko pri njih opazimo izrazitejše znake staranja. Vonj in okus sta lahko manj izostrena, zato postanejo izbirčnejše pri hrani. Zaradi bolečin v sklepih se morda težje gibljejo, spremeni pa se lahko tudi videz njihove dlake, zlasti če se zaradi slabše gibljivosti težje negujejo. Vendar sprememb ne smemo samodejno pripisati starosti. Mačke znajo dobro skrivati bolečino in nelagodje, zato spremljajmo njihove vsakodnevne navade. Ali pojedo toliko kot prej? Se jim spreminja telesna teža? Pijejo več ali manj kot ponavadi? Se je spremenilo njihovo vedenje? Se slabše negujejo ali drugače spijo? Vsaka sprememba še ni razlog za preplah, vendar je ne prezrimo, zlasti če se pojavi nenadoma ali vztraja. Prav skrbniki, ki svoje mačke najbolje poznamo, lahko prvi opazimo, da nekaj ni več tako kot nekoč.
Prehrana, prilagojena potrebam mačke
S staranjem se spreminjajo tudi prehranske potrebe mačke. Uravnotežena hrana mora zagotavljati vnos kakovostnih beljakovin, ustrezno količino energije, esencialne maščobne kisline, vitamine in minerale. Nekatere starejše mačke izgubljajo težo in mišično maso, druge pa se zaradi manjše aktivnosti začnejo rediti. Zato moramo spremljati njihovo telesno stanje in prehrano prilagajati njihovim individualnim potrebam.
Veterinarka Hannah Hart v prispevku za ameriški spletni portal o ljubljenčkih PetMD poudarja, da so prehranske potrebe starejših mačk odvisne od njihovega zdravstvenega stanja in telesne kondicije. Pri izbiri hrane je treba upoštevati kakovost in prebavljivost beljakovin ter vsebnost vlaknin, antioksidantov in omega-3-maščobnih kislin. Pri mačkah z boleznimi ledvic je pametno preveriti še vsebnost fosforja. Ob rednih pregledih se zato z veterinarjem posvetujmo, ali mački izbrana hrana še ustreza. Posvet je še posebej pomemben ob izgubi teže ali spremembah apetita. Pri nekaterih boleznih so potrebne posebne diete in tudi prehranskih dodatkov ne uvajajmo brez strokovnega priporočila.
S staranjem se spreminjajo tudi prehranske potrebe mačke. Zato je pomembno, da prehrano prilagodimo njenemu zdravstvenemu stanju in telesni kondiciji.
Tako kot primerna prehrana je pomembna je tudi ustrezna hidracija. Sveža voda naj bo vedno dostopna, mokra hrana pa lahko pomaga povečati vnos tekočine. Če mačka nenadoma začne piti precej več ali manj kot ponavadi, se moramo o tem pogovoriti z veterinarjem.
Majhne prilagoditve, ki pomenijo veliko
Udobje starejše mačke ni odvisno le od hrane. Morda bomo opazili, da mačka, ki je nekoč brez težav skočila na najvišjo polico in skozi okno opazovala okolico, zdaj raje počiva na kavču. Prilagodimo ji svoj dom, omogočimo ji lažji dostop do priljubljenega ležišča, poskrbimo za lahko dostopno stranišče ter miren in topel kotiček za počitek. Ohranimo dnevno rutino, nežno igro in bližino, ki jo ima rada. Mačke so si različne, nekatere se bodo še vedno rade igrale, druge bodo raje počivale ob svojem človeku. Opazujmo jih in se prilagodimo njihovim potrebam.
Redni pregledi za več lepših let
Redni veterinarski pregledi pomagajo odkriti težave, ki jih doma težko prepoznamo. Veterinar bo ocenil telesno težo, mišično maso, stanje zob in splošno zdravstveno stanje ter presodil, ali so potrebne dodatne preiskave. Pri starejših mačkah so pomembne tudi bolezni ustne votline. Parodontalna bolezen lahko povzroča bolečine in otežuje hranjenje, mačka pa nelagodje pogosto dolgo skriva. Ob vztrajni neješčnosti, izgubi teže, težavah pri hranjenju ali izrazitih spremembah vedenja ne čakajmo na naslednji redni pregled. Tudi spremembe spanja, orientacije ali spomina omenimo veterinarju, ki lahko preveri njihove možne vzroke.
Morda mački ne moremo podariti več časa, lahko pa poskrbimo, da bo čas, ki ga preživimo skupaj, čim lepši.
Staranju ne moremo ubežati, lahko pa veliko naredimo za to, kako ga bo naša mačka doživljala. S primerno prehrano, prilagojenim domom in pravočasno veterinarsko oskrbo ji pomagamo ohranjati udobje in dobro počutje. Morda ji ne moremo podariti več časa, lahko pa poskrbimo, da bo čas, ki ga preživimo skupaj, čim lepši.
Pet praktičnih nasvetov za prehrano starejše mačke1. Popolna in uravnotežena hrana: izberimo kakovostno hrano, ki zagotavlja vsa potrebna hranila in ustreza potrebam mačke. 2. Ohranjanje mišic: kakovostne beljakovine pomagajo ohranjati mišično maso, količino energije pa prilagodimo telesni kondiciji. 3. Dovolj tekočine: mački vedno ponudimo svežo vodo. Tudi mokra hrana pripomore k večjemu vnosu tekočine. 4. Pozornost pri hranjenju: manjši apetit ali težave z žvečenjem so lahko znamenje zdravstvenih težav, ne le starosti. 5. Nasvet veterinarja: posebne diete in prehranske dodatke izbirajmo glede na dejanske potrebe in zdravstveno stanje mačke. |





