Zdravi zobje, zdrav ljubljenček: ko bolečino razkrije vedenje

Toda pri ustnem zdravju ni najpomembnejše, koliko zobnih oblog vidimo. Pomembneje je, kaj se dogaja z dlesnimi in drugimi obzobnimi tkivi – in ali nam žival s svojim vedenjem že kaže, da jo nekaj boli.

»Nalaganje mehkih in trdih zobnih oblog je naraven proces,« pojasnjuje doc. dr. Ana Nemec. »Na čiste zobe se najprej naložijo določene sestavine sline, nanje se že v nekaj urah pripnejo bakterije. Če jih ne odstranimo, se v naslednjih dneh in tednih nalaga še več bakterij in drugih mikroorganizmov, ki se organizirajo v tako imenovani biofilm oziroma zobni plak. Sčasoma mehke obloge kalcificirajo in nastane zobni kamen oziroma trde zobne obloge. Bolezensko vnetje dlesni, gingivitis, povzročajo mehke zobne obloge, medtem ko za trde zobne obloge velja, da same po sebi ne povzročajo bolezni,« pojasnjuje specialistka veterinarske stomatologije. »Zato pri oceni zdravja obzobnih tkiv ni pomembno samo, koliko zobnega kamna vidimo, temveč predvsem, ali so dlesni vnete oziroma ali so prisotni znaki propadanja obzobnih tkiv.«

Najboljša preventiva je vsakodnevna nega

Pri preprečevanju težav ima največji učinek redno fizično odstranjevanje zobnih oblog, najpogosteje z mehko zobno ščetko, lahko pa tudi z ustreznimi zobnimi krpicami ali ultrazvočno ščetko. »Pri vsaki od teh metod je pomembno, da se ustna higiena izvaja vsak dan. Kdaj v dnevu zobe ščetkamo, ni pomembno, saj je pri psih in mačkah cilj ta, da dovolj pogosto fizično preprečimo mikroorganizmom, da se razbohotijo na površini zob,« pojasnjuje veterinarka. Z rednim čiščenjem tako predvsem preprečujemo oziroma upočasnjujemo parodontalno bolezen – bolezen obzobnih tkiv –, medtem ko nas pri psih in mačkah zobna gniloba praviloma ne skrbi, saj je izjemno redka. »Treba je razumeti, da še tako skrbna ustna higiena ni zagotovilo, da žival nikoli ne bo zbolela za parodontalno boleznijo,« poudarja doc. dr. Nemčeva. Na tveganje vplivajo tudi pasma, prehrana (žvečljiva oziroma trda hrana je povezana z boljšim ustnim zdravjem psov in mačk), sestava ustne mikrobiote in imunski odgovor živali. Manjši psi, čistokrvne mačke in kratkogobčne pasme so denimo bolj podvrženi parodontalni bolezni, ki se lahko pojavi že kmalu po prvem letu starosti. Pri mladičih je dobro ščetkanje začeti zgodaj in nadaljevati tudi ob izraščanju stalnih zob, ko so njihove površine še čiste. »Skrbnik živali se mora zavedati, da so kljub dnevnemu čiščenju zob še vedno potrebni obiski pri veterinarju, ki bo pri anestezirani živali občasno odstranil obloge tudi s težje dostopnih mest.«

Ko žival neha početi nekaj, kar je imela rada

Ustne bolezni imajo veliko posebnost: živali jih pogosto zelo dobro skrivajo. Med znaki, ki jih skrbnik lahko opazi, so zadah, sledovi krvi na zobni ščetki, vidno vneta dlesen, zlomi ali zabarvanje zob ter otekline, razjede ali druge spremembe ustne sluznice. Takrat ne smemo odlašati s pregledom pri veterinarju. Toda žival lahko težavo pokaže tudi precej bolj neopazno.

»Skrbnik, ki dobro pozna vedenje svoje živali, bo lahko opazil spremembe pri jemanju hrane – na primer, žival začne počasneje jesti ali razmetava hrano –, pri izbiranju mehkejše hrane in priboljškov ali pri igri, ko se začne izogibati trdim igračam,« pravi veterinarka. »Nelagodje in bolečina v ustni votlini se torej kažeta s subtilnimi znaki spremembe vedenja ob uporabi gobca.« Tudi slinjenje ali praskanje po gobčku sta lahko znaka bolečine, čeprav imata lahko tudi druge vzroke. Popolno zavračanje hrane pa po besedah veterinarke skoraj nikoli ni znak bolezni zob in ustne votline, zato sta pri neješčnosti potrebna dober splošni veterinarski pregled in nadaljnja diagnostika.

Kdaj domača nega ni več dovolj?

Pomembno je, da skrbniki dosledno mehansko čistijo zobe. A čeprav lahko doma naredimo veliko, ne moremo vsega. »Veliko bolezni, denimo resorpcije zob ali rakavih bolezni, pa žal (še) ne znamo preprečiti – in prav zato je pomemben tudi dnevni nadzor nad ustno votlino med ščetkanjem, da takoj opazimo spremembe in hitro tudi ukrepamo,« poudarja specialistka veterinarske stomatologije. »Če opazimo krvavitev dlesni, njen odmik, spremembe na zobeh ali ustni sluznici, je čas za veterinarski pregled. Pregled ustne votline in zob na zavestni živali je zgolj informativne narave, za natančno opredelitev napredovalosti in obsega bolezni pa je vedno potreben natančen pregled z rentgenskim slikanjem zob, ko je žival v splošni anesteziji,« pojasnjuje doc. dr. Nemčeva. Tudi profesionalnega čiščenja zato ne moremo nadomestiti zgolj z domačo nego. Kako pogosto ga žival potrebuje, je težje določiti. Pri nekaterih bolezen napreduje zelo hitro in bi bila potrebna pogostejša strokovna ustna higiena, pri drugih je lahko interval daljši. »Zato svetujemo redne preglede pri veterinarju na pol leta. Tako redno spremljamo stanje, pa tudi takrat se pri nekaterih živalih lahko zmotimo, če je bolezen prisotna na mestih, ki so očem in kliničnemu pregledu skrita,« dodaja. Zdravi zobje se torej ne začnejo in končajo pri zobni ščetki. Začnejo se pri pozornem skrbniku, ki vsak dan opazuje svojo žival, zna prepoznati majhne spremembe in ve, kdaj je čas, da nego prepusti veterinarju.