Predstavljajte si, da se po sproščujoči prhi obrišete z brisačo in vas nenadoma preplavi nepojasnjen val hude žalosti, tesnobe ali celo domotožja. Takšno izkušnjo opisujejo ljudje, ki se soočajo s tako imenovanim sindromom žalostnih bradavic. Gre za neformalen naziv za stanje, pri katerem že povsem nedolžen dotik tega občutljivega dela telesa sproži buren in negativen čustven odziv.
Zdravnica Nikki Ramskill, ki se posebej posveča zdravju žensk in vodi specializirano kliniko, pojasnjuje, da posamezniki ob dotiku bradavic občutijo močan strah in nelagodje. Zanimivo pri tem pojavu je predvsem to, da se čustva pojavijo skoraj v trenutku in enako hitro tudi izzvenijo. Običajno minejo že v nekaj sekundah ali minutah, kar ta sindrom močno loči od klasičnih motenj razpoloženja.
Vsakodnevna opravila kot sprožilec tesnobe
Strokovnjakinja opozarja, da negativne občutke pogosto izzovejo povsem vsakodnevna opravila. Nezaželen odziv lahko sproži že drgnjenje oblačil ob kožo, prhanje ali brisanje z brisačo. Stanje prinaša precejšnje nelagodje, saj posameznik povsem jasno ve, da nima nobenega racionalnega razloga za razburjenje, a je občutek tesnobe kljub temu zelo resničen in močan. Ena od žensk, ki se sooča s to težavo, opisuje, da ob dotiku občuti globoko žalost, podobno tisti, ko nenadoma ugotoviš, da si pozabil nekaj izjemno pomembnega.
Sindrom pogosto pusti posledice tudi v intimnem življenju. Ljudje začnejo zavračati določene dotike ali pa ob intimnosti občutijo hudo tesnobo. Partnerji takšno reakcijo hitro napačno razumejo kot osebno zavrnitev, kar vodi v dodatne spore. Zdravnica zato svetuje odkrit pogovor s partnerjem in postavljanje jasnih meja, saj stimulacija bradavic ni nujen pogoj za zadovoljujoče spolno življenje.
Stanje, ki ne pozna uradne diagnoze
Medicina sindroma žalostnih bradavic za zdaj ne priznava kot uradno diagnozo. Strokovnjaki še vedno nimajo obsežnih študij, ki bi pojasnile, kako pogost je ta pojav, kaj točno ga povzroča in kako ga lahko zdravijo. Pojav sicer kaže nekatere podobnosti z disforičnim refleksom izcejanja mleka, pri katerem doječe matere občutijo nenadna negativna čustva ob navalu mleka, a zdravniki poudarjajo, da ne gre nujno za isti mehanizem.
Zanimivo je, da o sindromu poročajo tudi moški. Pojav ni omejen zgolj na doječe matere ali spolno aktivne osebe. Nekateri ga opažajo že od pubertete, drugi pa spremembe zaznajo šele v odrasli dobi. Prisotnost sindroma ne pomeni nujno, da ima oseba hormonsko neravnovesje, psihično motnjo ali nepredelano travmo iz preteklosti. Največjo oviro pri raziskovanju predstavlja dejstvo, da mnogi ljudje sploh ne vedo, da ima njihova težava ime, zato o njej zaradi sramu najpogosteje molčijo.
