Po ugotovitvi NIJZ, ki je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) ocenil ustreznost subvencioniranih študentskih obrokov, je bila več kot četrtina obrokov takšnih, ki jih ne bi priporočal za vsakodnevno prehrano. Zakonodajalcu predlagajo, da bi višjo subvencijo dobili ponudniki obrokov z višjo prehransko kakovostjo.
Druga možnost je, da bi za ponudnike uvedli obvezno praktično usposabljanje, je na današnji predstavitvi ugotovitev povedal Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
V okviru programa Dober tek, študent! je terensko delo potekalo od aprila do junija lani, ko so v sodelovanju s predstavniki študentov pregledali 142 obrokov pri prav toliko ponudnikih študentske prehrane. Kar 28 odstotkov obrokov je bilo po njegovem opozorilu takih, ki jih po merilih zdravega obroka ne bi priporočali za vsakodnevno prehrano. Po drugi strani je bilo desetina obrokov najbolj optimalno sestavljenih.
Vsak deseti obrok vsebuje visoko procesiran izdelek
Med študenti jih približno 70 odstotkov večkrat tedensko uporabi študentske bone. "Če ti obroki niso optimalni in so podobno pomanjkljivi tudi vsi ostali obroki v dnevu, to že ima posledice za zdravje. Hkrati vpliva na prehranske navade v kasnejših obdobjih," je posvaril.
Kot glavno težavo vidi, da je bilo zelenjave v obrokih sorazmerno malo. Tudi stročnice so se pojavljale dokaj redko, če pa so že bile na jedilniku, so bile v juhi ali solati. Skoraj polovico krožnika so sestavljali ogljikovi hidrati, predvsem enostavni, torej bel riž, bele testenine in krompir. Kaš ali polnovrednih škrobnih izbir ni bilo.
Rib so bile vključene le v osmih odstotkih obrokov. Pri večini mesnih obrokov pa so z zadovoljstvom ugotovili, da v njih ni bilo visoko procesiranih izdelkov. A še vedno je bil vsak deseti obrok sestavljen tako, da je bil v njem bolj visoko procesiran izdelek.
Veseli so bili, ker je bil v 89 odstotkih navzoč vegetarijanski in v 50 odstotkih veganski obrok.
Najbolj sporni so ponudniki, ki imajo hitro prehrano
Tretje področje, ki so ga spremljali, je bil način priprave. Po njihovem opažanju je večina ponudnikov uporabljala sprejemljive postopke priprave, vendar pa je skoraj tretjina obrokov vsebovalo ocvrto sestavino, številni celo dve.
Večji delež obrokov, ki so bili neustrezno ocenjeni, so našli pri ponudnikih, ki imajo hitro prehrano, in med tistimi, kjer je bila višina doplačila minimalna ali doplačila ni bilo. Po drugi strani so pri ponudnikih iz javnih zavodov, denimo v dijaških domovih, zasledili precej obrokov, ki so bili skladni z merili NIJZ.
So študentski boni res cenejši, kot priprava hrane doma?
Lucija Sevšek iz ŠOS je povedala, da subvencija za študentski obrok znaša 5,19 evra. Najvišja možna cena obroka, ki jo lahko ponudnik postavi, pa je devet evrov. Glede na to je najvišje možno študentovo doplačilo 3,81 evra. Povprečno doplačilo pa znaša 3,01 evra.
Porcija doma skuhane enolončnice s piščancem in zelenjavo nas stane od 1,40 do 1,70 evra, porcija instant piščančjih rezancev pa 1,70 evra, je opomnila Jasmina Bevc iz Zveze potrošnikov Slovenije. Zaveda se, da imajo študentje malo časa za to, da bi si sami pripravili hrano. A morda bi lahko po njenem predlogu razmislili o tem, da takrat, ko vendarle imajo čas, skuhajo za več obrokov.
Nenazadnje je svetovala e-brošuro S prehrano do znanja in brezplačno aplikacijo Veš, kaj ješ?. Ta omogoča, da uporabnik spozna sestavo posameznega živila.
