Postal je družinski član in življenjski sopotnik. Ob tem pa včasih pozabljamo, da smo ga ljudje skozi tisočletja udomačevanja pripeljali v svoj svet in ga prilagodili svojemu načinu življenja. Kljub izjemni sposobnosti sobivanja z nami psi ostajajo živali s svojimi nagoni, potrebami in načinom komunikacije. Počlovečenje psov pogosto izhaja iz ljubezni in želje, da bi jim ponudili najboljše. Toda udobje našega sveta še ne zagotavlja kakovostnega življenja, če psu ne omogočimo tudi izražanja njegove narave in zadovoljevanja vedenjskih potreb.
Na tem razumevanju temelji filozofija Kinološkega društva Svet psov, ki je bilo ustanovljeno leta 2022 in deluje v Zgornji Kungoti ter na različnih lokacijah v Mariboru. Društvo vodita Anja Brumec in Iris Fras, ki pri delu poudarjata razumevanje pasjega vedenja, izobraževanje skrbnikov in spoštovanje psa kot posameznika. »S Kinološkim društvom Svet psov sem želela ustvariti okolje, v katerem sta na prvem mestu pes in odnos, ki ga človek gradi z njim. Ne želimo se osredotočati zgolj na rezultate, izpite in tekmovanja, temveč predvsem na razumevanje psa, njegovih potreb, sposobnosti in načina razmišljanja,« pravi Anja Brumec. V različnih kinoloških okoljih je pridobila dragocene izkušnje, pogrešala pa je več odprtosti, sodelovanja in pripravljenosti sprejemati drugačne poglede. »Kinologija se nenehno razvija in skupaj z njo se moramo razvijati tudi mi. Nihče ne ve vsega in nihče nima vedno prav.« Zato si želi okolja, v katerem se ljudje ne bojijo postavljati vprašanj, deliti znanja in se učiti drug od drugega. Programi društva segajo od zgodnje socializacije in osnovne vzgoje do zahtevnejšega šolanja, športne kinologije in praktičnega dela v vsakdanjih okoliščinah. »Psa smo povabili v svoj svet. Naša odgovornost pa je, da mu v njem dovolimo ostati pes,« poudarjata obe sogovornici.
Anja Brumec: Ko ti pes odpre nov pogled na kinologijoAnja Brumec ima s psi skoraj dve desetletji izkušenj, je licencirana inštruktorica in markerka pri Kinološki zvezi Slovenije, izkušnje pa je pridobivala tudi v ZDA – med drugim v zavetišču ter pri programih terapevtskih in službenih psov. Toda posebno mesto v njenem življenju je dobila psička Janis, ki jo je ameriška vojska usposobila posebej zanjo kot psa pomočnika pri spoprijemanju s posttravmatsko stresno motnjo. Danes želi svoje znanje in izkušnje predajati drugim. Pred leti sta s pokojnim Borisom Šefom, vrhunskim mariborskim kinologom, sodnim izvedencem za kinologijo in mednarodnim sodnikom, ustanovila Akademijo šolanih in delovnih psov Maribor. Kot predsednica Slovenskega kluba nizozemskih ovčarjev povezuje strokovno znanje z jasno vizijo odgovorne kinologije. Njeno delo temelji na prepričanju, da pes ni orodje ali modni dodatek, temveč živo bitje z lastnimi nagoni, potrebami in značajem. Janis – ena in edinaKo Anja govori o Janis, sogovornik takoj začuti, kako pomembno mesto je imela v njenem življenju. »Skupaj sva prepotovali svet. Stala mi je ob strani v dobrem in slabem ter bila z menoj v najtežjih trenutkih mojega življenja. Janis ni bila le najboljši pes, kar si ga človek lahko želi, ampak tudi prava prijateljica. Toda dala mi je še nekaj veliko več. Odprla mi je vrata v svet psov, ki ga prej, kljub vsem svojim izkušnjam, nisem poznala v takšni globini.« Ob njej je spoznala, kako globoka je lahko vez med človekom in psom. »Janis me je naučila, da psa ne smemo gledati zgolj skozi prizmo njegove poslušnosti ali tega, kaj lahko naredi za nas. Prava povezanost nastane takrat, ko človek ne pričakuje le, da bo pes razumel njega, ampak se tudi sam potrudi razumeti psa. Ni me naučila le bolje delati s psi, ampak jih predvsem globlje razumeti.« |
Socializacija ni samo druženje z drugimi psi
Če želimo psa spremljevalca, ga moramo na takšno življenje postopoma pripraviti. »Če želiš s psom na kavo, na morje, v gore, kamorkoli, moraš psa tega tudi naučiti,« poudarja Iris Fras. Socializacija zato ni le srečevanje z drugimi psi, temveč tudi spoznavanje ljudi, vozil, različnih površin, zvokov, predmetov in drugih živali. Pri tem je treba upoštevati starost, značaj in pretekle izkušnje posameznega psa. Nove okoliščine naj spoznava postopoma, brez nepotrebnega pritiska in v tempu, ki ga zmore. Tudi zato del treningov poteka zunaj vadišča. »Mladičke vodimo v urbana središča in kavarne, kjer jih učimo, kako se umirijo in počakajo leže pod mizo,« pojasnjuje Anja. Takšne izkušnje so uporabne za vsakdanje življenje, vendar socializacija ni tekmovanje v tem, koliko dražljajev bo pes prestal v čim krajšem času. Pomembno je, da se ob novih izkušnjah počuti dovolj varno in da ima možnost umika.
Psa smo povabili v svoj svet. Naša odgovornost pa je, da mu v njem dovolimo ostati pes.
Iris Fras: Preden izberemo psa, moramo vedeti, kaj izbiramoIris Fras poleg dela v Kinološkem društvu Svet psov vzreja ameriške staffordske terierje. Pri tej pasmi, ki pritegne pozornost s svojo mišičasto postavo in samozavestnim nastopom, je še posebej pomembno, da se bodoči skrbnik ne zaljubi zgolj v videz. Gre za inteligentne, energične, vztrajne in človeku zelo predane pse, ki potrebujejo odgovorno vodenje, dovolj zaposlitve in kakovosten odnos s svojim človekom. »Psa si ne smemo izbrati zgolj na podlagi njegovega videza ali predstave, ki jo imamo o določeni pasmi. Pomembno je razumeti njeno zgodovino, značajske lastnosti in potrebe,« poudarja Iris. Ameriški staffordski terier je lahko čudovit družinski spremljevalec, vendar potrebuje doslednega in razumevajočega skrbnika, ki bo pripravljen vlagati čas v vzgojo, socializacijo in skupne aktivnosti. »To je močan, temperamenten pes, ki zna biti tudi zelo vztrajen. Prav zato potrebuje jasne meje, pozitivno motivacijo in človeka, ki bo pripravljen vložiti čas v njegovo vzgojo.« Socializacija ni prijateljstvo z vsakim psomEna od značilnosti, ki jo bodoči skrbniki pogosto spregledajo, je, da se lahko odnos do drugih psov z odraščanjem spremeni. »Kot mladiči so ti psi izjemno prikupni, igrivi in zelo navezani na človeka, vendar z odraščanjem vse bolj prihajajo do izraza njihova moč, vztrajnost, samozavest in izrazita osebnost.« Odrasli psi so lahko zelo odločni in samozavestni, pri nekaterih se lahko izraziteje pokaže tudi želja po prevladi v odnosu do drugih psov. »Vendar dominantnosti in samozavesti ne smemo enačiti z agresivnostjo. Agresivno vedenje se lahko razvije tudi zaradi pretirane plahosti, negotovosti ali strahu. Prav zato je pri tej pasmi še posebej pomembna zgodnja, kakovostna in premišljena socializacija, tako z ljudmi kot z drugimi živalmi. Cilj ni, da mora biti pes prijatelj z vsakim drugim psom, temveč da se zna v njegovi bližini primerno in umirjeno vesti,« pojasnjuje Iris. Socializacija je predvsem pridobivanje pozitivnih izkušenj in učenje ustreznega odzivanja. Pomembni so zgodnji razvoj, doslednost in potrpežljivost skozi vse življenje. Pri tem ne gre za zatiranje pasjega značaja, temveč za razumevanje njegovih značilnosti in njihovo ustrezno usmerjanje. Pri vzreji šteje več kot videzIris pri svoji vzreji daje prednost ohranjanju tradicionalnega, bolj atletskega tipa ameriškega staffordskega terierja. Namesto čim bolj masivnih in izrazito mišičastih psov si želi ohranjati naravno muskulaturo, dobro telesno kondicijo in funkcionalno zgradbo, ki omogoča učinkovito gibanje. »Pes mora biti predvsem zdrav, telesno sposoben in značajsko stabilen,« poudarja. Pri izbiri vzrejnih kombinacij zato upošteva tudi zdravstveno stanje, temperament in lastnosti prednikov. Pomembni so poznavanje vzrejnih linij, ustrezne zdravstvene in genetske preiskave ter skrb za zgodnji razvoj mladičev. Ti potrebujejo premišljeno socializacijo in izkušnje, na katerih bodo novi skrbniki lahko gradili naprej. »Moja odgovornost ni zgolj vzrediti zdrave, stabilne in dobro socializirane mladiče, temveč jim tudi poiskati primerne domove,« poudarja. »Videz je lahko razlog, da se v pasmo zaljubimo, nikakor pa ne bi smel biti edino merilo pri izbiri. Pes je živo bitje s svojimi potrebami, značajem in čustvi, za katero prevzamemo odgovornost za vse njegovo življenje.« |
Vzgoja za skupno življenje
Odpoklic, hoja na popuščenem povodcu, čakanje in sposobnost umirjanja niso namenjeni zgolj lepemu vedenju na vadišču. Psu omogočajo varnejše vključevanje v vsakdanje življenje. Cilj ni pes, ki slepo uboga, temveč pes, ki se lahko s človekom sporazumeva, sodeluje in se v okolju znajde čim bolj samozavestno. »Moramo pa razumeti, da pes ni človek in da ima svoje potrebe, meje in prirojene značilnosti,« poudarja Anja. »Takšen pogled spremeni tudi pomen besede vzgoja. Ne gre zgolj za to, da je pes prijeten za okolico, temveč za to, da se zna skupaj s svojim človekom znajti v svetu, ki je pogosto precej bolj zapleten, kot je pasje okolje.« Vzgoja zato ni le prilagajanje psa našim pričakovanjem, ampak tudi odgovornost skrbnika, da mu pomaga razumeti pravila skupnega življenja.
Cilj ni, da mora biti pes prijatelj z vsakim drugim psom, temveč da se zna v njegovi bližini primerno in umirjeno vesti.
Pes ni samo tisto, kar ga naučimo
Vsak pes je posameznik, vendar imajo pasme tudi svoje značilnosti, potrebe in predispozicije. Zato se je pred prihodom psa v dom dobro vprašati ne le, kateri pes nam je všeč, temveč tudi, kakšno življenje mu lahko ponudimo in ali se njegove potrebe ujemajo z našimi možnostmi. Pes v naše življenje ne pride kot prazen list. S seboj prinese temperament, prirojene značilnosti in lastne potrebe. Naša naloga je, da se naučimo živeti z njim tako, da bo dobro njemu in nam. Psa ni treba spreminjati v človeka, prav tako pa mu ne koristita niti odsotnost meja niti pričakovanje, da se bo brez naše pomoči znal znajti v človeškem svetu. Kot poudarjata Anja Brumec in Iris Fras iz Kinološkega društva Svet psov, nas ne povezujejo le psi. Povezujejo nas tudi znanje, odgovornost in želja, da skupaj z njimi ustvarjamo boljše življenje.
Svetovno prvenstvo nizozemskih ovčarjev tudi v SlovenijiMed 18. in 20. septembrom 2026 je v Sloveniji potekalo svetovno prvenstvo nizozemskih ovčarjev (The World Dutch Shepherd Federation - WDSF), ki ga je organiziralo Kinološko društvo Svet psov v sodelovanju s Slovenskim klubom nizozemskih ovčarjev. Dogodek je združil 107 tekmovalcev iz 19 držav, ki so se s psi pomerili v štirih kinoloških disciplinah: IGP, Mondioringu, agilityju in obedienceu. Prvenstvo je ponudilo priložnost predstavitve nizozemskega ovčarja ter boljše razumevanje pasme in psa kot sposobnega, čutečega in dejavnega partnerja. Organizacija prvenstva je pomembno priznanje slovenski kinologiji in priložnost, da domači javnosti približamo pasmo, ki je pri nas še vedno razmeroma redka. |
